Proverbs 20

20. Poglavje

1Vino je zasmehovalec, močna pijača je huda in kdorkoli je s tem zaveden, ni moder. 2 a Kraljev strah je kakor rjovenje leva, kdorkoli ga draži do jeze, greši zoper svojo lastno dušo. 3Za človeka je čast, da odneha od prepira, toda vsak bedak se bo vmešaval. 4 b Lenuh ne bo oral zaradi razloga mraza,
mraza: ali, zime.
zatorej bo prosil v času žetve in ničesar ne bo imel.
5 d Nasvet v človekovem srcu je podoben globoki vodi, toda razumevajoč človek ga bo izvlekel. 6§ Večina ljudi bo vsakemu razglašala svojo lastno dobroto,
dobroto: ali, radodarnost.
toda kdo lahko najde zvestega človeka?
7Pravičen človek hodi v svoji neokrnjenosti, f njegovi otroci so blagoslovljeni za njim. 8Kralj, ki sedi na sodnem prestolu, s svojimi očmi vse zlo razkropi proč. 9 g Kdo lahko reče: „Svoje srce sem očistil, čist sem pred svojim grehom?“ 10 h Neenake uteži
Neenake uteži: hebr. Kamen in kamen.
in neenake mere,
neenake mere: hebr. škaf in škaf [škaf: efa, hebr. ephah; stara hebrejska enota suha mere, deseti del gomerja ali okoli 33-35 litrov.]
oboji so Gospodu podobna ogabnost.
11Celo otrok je spoznan po svojih dejanjih, če so njegova dela čista in če so ta pravilna. 12 k Uho, ki sliši in oko, ki vidi, celo oboje je naredil Gospod. 13 l Ne ljubi spanja, da ne bi prišel v revščino, odpri svoje oči in nasičen boš s kruhom. 14To je ničvredno, to je ničvredno,“ pravi kupec, toda, ko je odšel svojo pot, potem se baha. 15Je zlato in množica rubinov, toda ustnice spoznanja so dragocen dragulj. 16§ m Vzemi obleko tistega, ki je pôrok za tujca in vzemi jamstvo od njega za tujo žensko. 17 n Kruh prevare
prevare: hebr. lažnivosti, ali, neresnice.
je sladek človeku, toda njegova usta bodo potem napolnjena s gramozom.
18 p Vsak namen je utrjen s posvetovanjem in vojskuješ se z dobrim nasvetom. 19 q Kdor kroži kakor tožljivec, razodeva skrivnosti, zato se ne vmešavaj s tistim, ki laska
laska: ali, privablja.
s svojimi ustnicami.
20 s Kdorkoli preklinja svojega očeta ali svojo mater, bo njegova svetilka
svetilka: ali, sveča.
izločena v zatemnjeno temo.
21Dediščina je lahko spočetka naglo pridobljena, toda njen konec ne bo blagoslovljen. 22 u Ne reci: „Jaz bom poplačal zlo,“ temveč čakaj na Gospoda in rešil te bo. 23 v Različne uteži so ogabnost Gospodu in varljiva
varljiva: hebr. goljufiva.
tehtnica ni dobra.
24 x Človekovi opravki so od Gospoda, kako lahko potem človek razume svojo lastno pot? 25Zanka je človeku, ki požira to, kar je sveto in da po zaobljubah dela poizvedovanje. 26 y Moder kralj razkropi zlobne in nadnje prinaša kolo. 27Človeški duh je Gospodova sveča,
sveča: ali, svetilka.
ki preiskuje vse notranje dele trebuha.
28 aa Usmiljenje in resnica ohranjata kralja in njegov prestol drži pokonci usmiljenje. 29 ab Slava mladeničev je njihova moč, lepota starcev pa je siva glava. 30Modrica od rane očiščuje
očiščuje: hebr. je očiščujoče zdravilo zoper.
zlo, tako storijo udarci biča notranjim delom trebuha.
Copyright information for SloKJV