Zechariah 11

11. Poglavje

1Odpri svoja vrata, oh Libanon, da bo ogenj lahko pogoltnil tvoje cedre. 2Tuli cipresa, kajti cedra je padla, ker so mogočni
mogočni: ali, hrabri.
oplenjeni. Tulite, oh vi, bašánski hrasti, kajti neprehoden
neprehoden: ali, ograjen.
gozd je posekan.

3 Tam je glas tuljenja pastirjev, kajti njihova slava je oplenjena. Glas rjovenja mladih levov, kajti ponos Jordana je oplenjen.

4 Tako govori Gospod, moj Bog: „Hrani trop za zakol, 5katerih lastniki jih ubijajo in se nimajo za krive; in tisti, ki jih prodajajo, pravijo: ‚Blagoslovljen bodi Gospod, kajti bogat sem,‘ in njihovi lastni pastirji jim ne prizanašajo. 6Kajti ne bom več prizanašal prebivalcem dežele,‘ govori Gospod, ‚temveč glej, izročil
izročil…: hebr. ljudi naredim, da so najdeni vsakdo v roki njegovega soseda in v roki.
bom ljudi, vsakega v roko njegovega soseda in v roko njegovega kralja in udarili bodo deželo in iz njihove roke jih ne bom osvobodil.
7Jaz bom pasel trop za zakol, celó
celo…: ali, resnično revne.
vas, oh ubogi izmed tropa. Vzel sem si dve palici. Eno sem imenoval Lepota, drugo pa sem imenoval Vezi;
Vezi: ali, Obveze.
in jaz sem pasel trop.
8Tudi tri pastirje uničim v enem mesecu in moji
moji…: hebr. moja duša je bila poravnana zanje.
duši so se gnusili in tudi njihova duša je zaničevala mene.
9Potem sem rekel: ‚Ne bom g vas pasel. Tisti, ki umira, naj umre in tisti, ki naj bi bil uničen, naj bo ta uničen, preostali pa naj jedo vsakdo meso drugega.
drugega: hebr. njegovega tovariša, ali, soseda.

10 Vzel sem svojo palico, celó Lepoto in jo zlomil, da bi lahko prelomil svojo zavezo, ki sem jo sklenil z vsem ljudstvom. 11Ta je bila prelomljena na tisti dan.‘“ In tako
tako…: ali, ubogi izmed tropa, ki so čakali name, so zagotovo vedeli.
so ubogi iz tropa, ki so čakali name, vedeli, da je bila to Gospodova beseda.
12Rekel sem jim: „Če mislite
mislite…: hebr. je to dobro v vaših očeh.
dobro, mi dajte moje plačilo, in če ne, opustite.“ Tako so odtehtali za moje plačilo trideset koščkov srebra.
[Prerokba o znesku, ki ga je Juda dobil, da izda Jezusa.]
,
l
13Gospod mi je rekel: „Vrzi to lončarju. Lepo plačilo, za katero so me ovrednotili.“ Vzel sem trideset koščkov srebra in jih vrgel v Gospodovo hišo, k lončarju.
[Prerokba o tem, ko je Juda denar prinesel nazaj duhovnikom in ga vrgel v Gospodovo hišo. Duhovniki pa so za ta denar (cena krvi) kupili lončarjevo njivo.]
,
n
14Potem sem zlomil svojo drugo palico, celó Vezi,
Vezi: ali, Obveze.
da bi lahko prelomil bratstvo med Judom in Izraelom.

15 Gospod mi je rekel: „K sebi vzemi še priprave nespametnega pastirja. 16Kajti glej, vzdignil bom pastirja v deželi, ki ne bo obiskoval tistih, ki so uničeni
uničeni: ali, skriti.
niti ne bo iskal mladih niti zdravil tega, kar je zlomljeno niti pasel
pasel: ali, nosil.
tega, kar stoji mirno, temveč bo jedel meso rejenega in njihove parklje trgal na koščke.
17 r Gorje malikovalskemu pastirju, ki zapušča čredo! Meč bo nad njegovim laktom in nad njegovim desnim očesom. Njegov laket bo popolnoma osušen in njegovo desno oko bo skrajno otemnelo.“
Copyright information for SloKJV