Psalms 106

Psalm 106

1HVALITE Gospoda! (Aleluja!) o dajte hvalo Gospodu, kajti On je dober; kajti Njegovo usmiljenje in ljubeča-skrbnost vztrajata za vedno! ^a 2Kdo lahko ubesedi in pripoveduje mogočna Gospodova dejanja? Ali kdo lahko pokaže vso hvalo, [ki Mu pripada]? 3Blagoslovljeni, (veseli, srečni, zavidanja vredni) so tisti, ki so pozorni na pravico, [pošteno ravnajo z drugimi] in ki delajo pravilno in so ob vseh časih v pravem odnosu z Bogom. 4[Iskreno] se me spominjaj, o Gospod, ko si Ti naklonjen Svojemu ljudstvu! O prav tako me obišči kadar jih Ti osvobodiš in mi zagotovi Svojo rešitev duše! – 5da bi lahko videl in delil blaginjo Tvojih izbrancev, da bi se lahko radostil v veselju Tvojega naroda, da bi lahko slavil s Tvojo dediščino. 6Grešili smo, kakor so tudi naši očetje; zagrešili smo krivičnost, počeli smo zlobno. ^b 7Naši očetje v Egiptu niso razumeli, niti niso cenili Tvojih čudežev; niso se [iskreno] spominjali množice Tvojih milosti, niti si [na svoja srca] niso vtisnili Tvoje ljubeče-skrbnosti, temveč so bili uporni in so izzivali Gospoda ob morju, celo ob Rdečem morju. ^c 8Kljub temu jih je On rešil zaradi Svojega imena, [da dokaže pravičnost nebeškega značaja], da bi Svojo mogočno oblast On lahko naredil znano. 9Prav tako je On ukoril Rdeče morje in se je posušilo; tako jih je On vodil skozi globine kakor skozi pašnik. ^d 10In On jih je rešil iz roke tistega, ki jih je sovražil in jih odkupil iz roke [egipčanskega] sovražnika. ^e 11In vode so pokrile njihove nasprotnike; niti eden izmed njih ni ostal. ^f 12Potem je [Izrael] verjel Njegovim besedam, [zaupal je vanje, se zanašal nanje]; opevali so Njegovo hvalo. 13Toda hitro so pozabili Njegova dela; niso [iskreno] čakali, [da se] zanje [razvijejo] Njegovi načrti, 14temveč so skrajno hlepeli v divjini in skušali ter preizkušali ovirati Boga [s Svojimi vztrajnimi željami] v puščavi. ^g 15In On jim je dal njihovo zahtevo, toda v njihove duše je poslal pustost in [njihovo število zmanjšal z] boleznijo in smrtjo. ^h 16V taboru so prav tako zavidali Mojzesu in Aronu, [visokemu duhovniku], Gospodovemu svetemu. ⁱ 17Zato se je zemlja odprla in požrla Datána in se zaprla nad Abirámovo družbo. ^j 18In ogenj je izbruhnil v njihovi družbi; ogenj je požgal zlobne. ^k 19Naredili so tele v Horebu in oboževali staljeno podobo. ^l 20Tako so zamenjali Njega, ki je bil njihova Slava, za podobo goveda, ki jé travo, [svojo Čast so zamenjali za podobo teleta]! 21Pozabili so Boga, svojega Odrešenika, ki je v Egiptu storil tako veličastne stvari, 22čudeže in čudesa v Hamovi deželi, strašne in osupljive stvari ob Rdečem morju. 23Zato je On rekel, da jih bo On uničil. [In On bi tako storil], če ne bi Mojzes, Njegov izbranec, stopil v vrzel pred Njim, da odvrne Njegov grozeči bes. ^m 24Potem so zaničevali in prezirali prijetno in zaželeno deželo [Kánaan]; niso verjeli Njegovi besedi, [niti niso zaupali vanjo, niso se zanašali nanjo, niti se je niso držali]; 25temveč so godrnjali v svojih šotorih in niso prisluhnili Gospodovemu glasu. 26Zato je On dvignil Svojo roko, [kot bi delal prisego] proti njim, da jim bo On povzročil, da popadejo v divjini, 27|da| izžene njihove potomce med narode in jih raztrese po deželah [zemlje]. 28Prav tako so se pridružili [tistemu maliku] Baalu iz Peorja in jedli žrtve [ponujene] neživim [bogovom]. 29Tako so s svojimi ravnanji Gospoda izzivali k jezi in med njimi je izbruhnila kuga. 30Potem je vstal Pinhás [duhovnik] in izvršil sodbo in tako je bila kuga ustavljena. ⁿ 31In to mu je bilo šteto za pravičnost, (pravilno ravnanje in pravilen odnos z Bogom), vsem rodovom za vedno. 32Prav tako so jezili Gospoda pri vodah Meríbe, tako da se je zaradi njih Mojzesu slabo godilo. ^o 33kajti izzivali so [Mojzesovega] duha, tako da je s svojimi ustnicami prenagljeno govoril. 34[Poganskih] narodov niso uničili, kakor jim je Gospod zapovedal, 35temveč so se zapletali z [malikovalskimi] narodi in se učili njihovih poti in del 36ter služili njihovim malikom, ki so bili zanje zanka. 37Da, svoje sinove in svoje hčere so žrtvovali demonom ^p 38in prelivali nedolžno kri, celo kri njihovih sinov in njihovih hčera, ki so jih žrtvovali kánaanskim malikom; in dežela je bila onesnažena z njihovo krvjo. 39Tako so bili oskrunjeni s svojimi lastnimi deli ter igrali vlačugo in s svojimi lastnimi deli [malikovalskih obredov] izvajali malikovanje. 40Zato je bil Gospodov bes razvnet proti Svojemu ljudstvu, do take mere, da je On zaničeval in zavrnil Svojo lastno dediščino. ^q 41In On jih je dal v roke [poganskih] narodov in tisti, ki so jih sovražili, so vladali nad njimi. 42Njihovi sovražniki so jih prav tako zatirali in podrejeni so bili pod roko svojih sovražnikov. 43Mnogokrat jih je [Bog] osvobodil, toda v svoji nameri so bili uporni in zaradi svoje krivičnosti so nizko potonili. 44Kljub temu se je On ozrl na njihovo stisko, ko je On slišal njihov jok; 45in On se je zaradi njih [iskreno] spomnil Svoje zaveze in omilil njihovo obsodbo hudobije, [tolažeč in lajšajoč Se], glede na obilje Svojega usmiljenja in ljubeče-skrbnosti, [ko so klicali k Njemu]. 46Prav tako je On povzročil, da je [Izrael] našel sočutje med tistimi, ki so jih odnesli proč, v ujetništvo. 47Osvobodi nas, o Gospod, naš Bog in zberi nas izmed narodov, da se bomo lahko zahvaljevali Tvojemu svetemu imenu in Te slavili v hvaljenju. 48Blagoslovljen, (obožujoče in hvaležno hvaljen), bodi Gospod, Izraelov Bog, od večnosti do večnosti! In vse ljudstvo naj reče: "Amen!" Hvalite Gospoda!" (Aleluja!) ^r