Psalms 142

Psalm 142

Mojstrska pesem, ali poučna ali pesem v premislek, Davidova; ko je bil v votlini. Molitev.

1S svojim glasom kličem h Gospodu; s svojim glasom delam ponižno prošnjo h Gospodu. 2Pred Njim izlivam svojo pritožbo; pred Njim povem svojo težavo. 3Ko je bil moj duh preplavljen in je na meni medlel [in je vrgel vso svojo težo] name, takrat si Ti poznal mojo pot. Na poti, po kateri hodim, so zame skrili zanko. 4Poglej na desnico, [mesto napada] in vidi; kajti tam ni človeka, ki me pozna, [da bi se pojavil zame]. Zatočišče me je izdalo in nimam kam zbežati; nikomur ni mar za moje življenje ali za mojo dobrobit. 5Klical sem k Tebi, o Gospod; rekel sem: "Ti si moje zatočišče, moj delež v deželi živih." 6Posveti se mojemu glasnemu klicu, kajti priveden sem zelo nizko; osvobodi me pred mojimi preganjalci, kajti močnejši so od mene. 7Moje življenje privedi iz ječe, da bom lahko priznal, hvalil in se zahvaljeval Tvojemu imenu; pravični me bodo obkrožali in se venčali zaradi mene, kajti Ti boš radodarno ravnal z menoj.
Copyright information for SloOjacano