Luk 6 | TPZ | STEP | O pöh Poen Apaapo ne Ieesuß me a ma vamomhë peß to nönö nö ne topnin a rak vëh nee to nep voh a kon. Ee to kökök a ma voaß kon, pare kakap, ko ëën ee.

Luke 6

A Soe Vapenpen Va Pa Hikta Kiu Komön O Poen Apaapo

Matiu 12:1-8, me Mak 2:23-28

1 O pöh Poen Apaapo ne Ieesuß me a ma vamomhë peß to nönö nö ne topnin a rak vëh nee to nep voh a kon. Ee to kökök a ma voaß kon, pare kakap, ko ëën ee. 2 Ivëhkëk, a ma Parësiß to soe pan, “A ma tah varih to vapenpen non po Poen Apaapo pea, eöm nok vamanih suk ataeah?”

3 Ke Ieesuß piun raoe, ko soe pan, “Eöm to ëh pöß voh em po vahutët vëh ne Devit to nok voh pa ö neß to maë voh me ra ma vamomhë peß, ha? 4 E Devit to ho voh pa iuun vapenpen pe Sosoenën, pareß kon a taëën to teß non pa matan e Sosoenën. A taëën pamëh no a hikta teß akuk se ëën. O teß ësës heß varoe to onöt ne a ëën. E Devit me a ma vamomhë peß to ëën ee pa taëën pamëh.” 5 Ke Ieesuß soe ken pa napan pan, “Eöß koman e Koaß Teß Pa Napan Kurus to Sunön ke noß po Poen Apaapo.”

E Ieesuß To Vatoß A Teß Tënkun Korën Komön O Poen Apaapo

Matiu 12:9-14, me Mak 3:1-6

6 O meoh Poen Apaapo ne Ieesuß to ho pa iuun hinhin soneß, pareß heß a soe manih pa ma napan. A pah teß to teß non nën no a papmatö peß to tëtënkun. 7 O teß vavaasis to nat i ne o Vavaasis pe Mosës, me ro Parësiß to ut ne e Ieesuß se keh vavih hah a teß tënkun koren pamëh po Poen Apaapo, keß ahik. Ee to vaiu këh ne ta hanan nee se vateß e Ieesuß po vahutët. 8 Ivëhkëk, e Ieesuß to nat e non po kokoman pee, ivëh, keß soe ke a teß vëh no a koreneah to mët ko tënkun, “Maß ah ko sun manih” Ka teß pamëh sun en. 9 Ke Ieesuß soe ke raoe, “Eöß to iu hi a noß neöm a pah hi. Eß to vih pöß e non pea se vaßaus a meh teß to haraß non a mët po Poen Apaapo, keß ea se koe ee pa vaßaus eah, keß mët en?” 10 E Ieesuß to vatvi a mataneah manih pa napan, pareß soe ke a teß pamëh pan, “Putot a koreomah.” Eß to putot a koreneah, keß totoopin, ko vih hah en. 11 Ivëh, ko teß vavaasis to nat i ne o Vavaasis pe Mosës, me ro Parësiß pah heve suntan e ne pe Ieesuß. Ko vavasoe koman e ne pan, “Ea se nok rakah ataeah manih pe Ieesuß?”

E Ieesuß To Vateß O Havun Teß Me A Pöök

Matiu 10:1-4, me Mak 3:13-19

12 Vasuksuk po pöh poen ne Ieesuß to peah manuh pa tope pa hin. Pa popoen pamëh ne Ieesuß to hinhin non manih pe Sosoenën ka muhin takah en. 13 Pa pöstakah ne Ieesuß to vaoe ununun en na pa ma vamomhë peß. Ko vateß en po havun teß me a pöök ko vëhnan raoe o aposol peß. Ivarih, a ma ëhnëëre, 14 a paeh e Saëmon, e Ieesuß to vëhnan poan e Pitaß, ke kea peß Ëndruß, ke Jëmis, pen Jon, ke Filip, ke Batromioß. 15 Ke Matiu, ke Tömas, ke Jëmis e sunaiß Apias, ke Saëmon a pah teß va po vakum teß varih nee to pokaß ne ro Sërat. ^{▼▼A to Sërat, a pap teß varih to vakihat me voh ne o teß susun va pa kaman va Room.} 16 Ke Jiutas e sunaiß Jëmis, ke Jiutas Iskariot, to taneß maß Kariot, eß a teß vaßih to vikuh e Ieesuß manuh pa koren a nap hat.

E Ieesuß To Vatoß A Ma Napan Peo

Matiu 4:24-25, me Mak 3:7-12

17 Ke Ieesuß kunah en maß pa moeh riun vaßpeh me a havun me a poa vamomhë peß. A ma vamomhë peß me a napan o pöh peo rakah, eße va Jiutiaß me Jerusalëm me manih sinten tahiß pa poa vöön varih Taëaß me Saëdon, ee me to teß vaßpeh ne. 18 Ee to nö maß pa pënton a soe me e Ieesuß se vavatoß raoe. A ma napan varih no oraß hat to miröß voh, ee me ne Ieesuß to vatoß hah raoe. 19 A ma napan peo to iu vaket ne e Ieesuß, pan o kikis se taneß maß peß ko vavatoß a ma vu mët pee.

E Ieesuß To Soe A Teß Se Vaeö Me A Ö Neß Se Ook

Matiu 5:1-12

20 Ke Ieesuß kuteß non a ma vamomhë peß pareß soe pan,

“Eöm a ma napan arus,
eöm se vaeö,
suk eöm a pap teß poë varih se hop manih pa Matop Vih va pa Vöön va Kin.”
21 Eöm a napan varih to mamaë nem kuru,
eöm se vaeö.
Suk ataeah, e Sosoenën se makën vamhun en peöm pataeah ne eöm to iu nem.
Eöm a napan varih to inan a ma hat peöm ko okook vatamak nem,
eöm se vaeö.
Amot ne Sosoenën se tapui a napan to kokoman va ne nën.
22 Vaeö rakah peöm varih,
no o teß se ep ka no neöm to vavatet a nem neoß E Koaß Teß Pa Napan Kurus,
ee se heve e ne peöm,
pare veveo vah e ne peöm,
ko vateen a neöm pa ma soe hat,
ko vëhnan ekeok a neöm,
suk eöm to vavatet a nem neoß.
23 Ivëhkëk, eöm se pah teß vaeö rakah e nem,
suk o voen vih peöm to anoeh e non maß peöm manuh pa vöön va kin.
Ee se nok a ma tah hat manih peöm,
ivëh köm se vaeö,
suk ee to nonok vavoh e ne manih po teß vanënën soe moaan voh pe Sosoenën.
E Sosoenën se tapui a neöm vamanih pa ö neß to tapui vavoh in a ma teß vanënën soe peß.”
24 “Ivëhkëk, varenan peöm o teß to öt vapeo nem o moniß,
eöm to kon voh em pa ma tah to heß vaeö nee a komëneöm.
25 Varenan peöm o teß varih to ënëën vamhun nem kuru,
amot eöm se maë.
Varenan peöm o teß varih to onon nem kuru,
amot eöm se tamak paröm okook nem.
26 Varenan peöm o teß varih no a ma napan to kë ne a ma ëhnëëneöm,
moaan voh a ma sipuineöm to nonok va voh e ne nën, manih pa ma teß vanënën soe pikpiuk.”

A Taateß Va Pa Iu A Teß To Hat Ka Nom Oah

Matiu 5:38-48

27 “Ivëhkëk, eöß to soe ka neöm, o teß varih to pënton nem a soe peöß. Eöm se iu nem a ma teß varih to vakihat ka ne neöm, ko nonok vavih nem raoe, paröm kamöß nem raoe. 28 Eöm se hinhin ke nem o teß varih to heß punis a ne neöm. Eöm se hinhin nem pan, e Sosoenën se tapui raoe ko nok vavih raoe. 29 Ta pah teß se keh tapan a panömah, pah heß a meh papan, keß tapan. Ka teß se keh kon o ohop vatonun pën, pah heß me o siot pën, keß kon. 30 Ka teß se keh hin ta pah tah manih pën, eën se heß eah. Ka teß se keh varo a tah pën, eën se koe a hin vakis eah pan eß se piun hah maß. 31 A ma taateß ne eöm to iu nem no a napan se nok manih peöm, eß a ma taateß poë varih nöm se nok manih pee.

32 Eöm se keh iu varoe nem o teß varih to iu a ne neöm, eöm se kon a vih taeah nën? O teß varih to teß ne pa taateß hat to iu me e ne pa napan se iu ne raoe. 33 Ke eöm se keh nonok nem a taateß vih manih po teß varih to nonok vavih a ne neöm, a vih taeah nöm se kon nën? O teß varih to teß ne pa taateß hat to nonok va e ne nën. 34 Ke eöm se keh heß ta pah tah manih po teß paröm koman nem pan, ee se piun hah ka ne neöm, eöm se kon a vih taeah nën? O teß varih to teß ne pa taateß hat to heßheß me ne pa ma tah manih po teß hat pan, eße se kon hah a tah to vatoe me non a tah vëh nee to heß. 35 Ivëhkëk eöm se iu rakah nem a ma teß to vakihat ka ne neöm, paröm nonok vavih nem raoe. Eöm se keh heß a tah manih pa meh teß, koe a iu a ö seß piun hah ka neöm. Eöm se keh nok va nën, amot neöm se kon o voen apuh, paröm tavus vamaman rakah em o pus koaß pe Sosoenën a Kikis Vi. E Sosoenën to ururuan kurus e non pa napan varih to hikta sosoe vavihvih ke ne poë me a nap nonok vahat. 36 Eöm se ururuan nem o teß vamanih pa ö ne Tamön to ururuan va non.

A Taateß Va Pa Ep In A Hat Pa Meh Teß Vamanih Pa Teß Tökiiki Vahutët

Matiu 7:1-5

37 “Eöm se nat nem kiiki a ma taateß hat pa meh teß. Ke Sosoenën me se hikta kiiki a ma taateß hat peöm. Eöm se nat nem vateen o upöm teß pa hat, vamanih pa ö ne tökiiki vahutët to nonok va non, ivëh ke Sosoenën hikta se vateen a no neöm pa tah hat. Eöm se ihan anoe a ma hat po upöm teß, ke Sosoenën me se ihan anoe a ma teß hat peöm. 38 Eöm se heß akuk a tah peöm manih po upöm teß, ke Sosoenën se piun oah rakah ken peöm. A ma tah varih nöm to heßheß akuk nem sih o upöm teß, eß a ma tah poë varih ne Sosoenën se piun hah ka neöm. Köm hikta onöt nem a öt.”

39 E Ieesuß to heß o soe vapipinoß vamanih pan, “A teß kehoß to onöt pöß e non pa vataare a meh teß kehoß a hanan? Ahik. Eße pon se ru ee pa koveß. 40 E koaß va pa siku to hikta antoen non a teß oah e tövavaasis peß. Ahik. Eß se siku pareß kon o nat, ko pah vatoe me e tövavaasis peß.

41 “Vahvanih kën kuteß vaviß nom a tapisik soneß vëh to teß non pa matan e kea pën, ivëhkëk, eën to hikta koman nom a tanaon apuh vëh to teß non pa matömah? 42 Vahvanih kën se soe ke kea pën pan, ‘Kea, eöß to iu kan këh nom oah pa tapisik vëh pa matömah,’ parën hikta ep momoaan voh pa tanaon apuh vëh to teß non pa matömah? Eën a teß mokoß rivon, kon momoaan a tanaon apuh vëh to teß non pa matömah. Ko vasuksuk poß nën se ep vamaaka nom parën pah kan takin poß a tapisik soneß vëh to teß non pa matan e kea pën. A pusun in a soe vaßih to soe va non manih pan, ‘Eën se ep momoaan voh pa hat pën, parën pah vatotoopin poß e kea pën.’”

O Naon Me A Ma Voaß Eneß

Matiu 7:16-20; 12:33-35

43 O naon vih to hikta onöt non a voaß a ma voaß hat, keß teß pet va e non manih po naon hat to hikta onöt non a voaß a ma voaß vih. 44 O teß to iniinan taneß ne sih o naon vih keß o naon hat manih po voaß. O teß to hikta nönö ne pa oes o voaß vetan manih po uris toßtoß. A napan to hikta osoes ne sih o voaß pöpößraß manih po karuß. 45 O teß vihvih to teß me ne a ma kokoman vih manih pa ma komëëre. Ivëh, nee to vavatvus suk ne sih a ma soe vih. Ivëhkëk, o teß varih to teß vatëh me ne a ma kokoman hat a taateß hat to puh rakah non manih pa ma komëëre. Ivëh, nee to vavatvus suk ne sih a ma soe hat. Suk a rivon a teß to vavatvus non sih a ma taneah to teß non manih pa komaneah.

A Poa Ö Ekeok Iuun Ava

Matiu 7:24-27

46 “Eöm to popokaß a no neoß e Sunön peöm, suk ataeah köm hikta vavatet poß nem a soe peöß? 47 A pah teß se këh nö maß peöß pareß pënton a soe peöß pareß vatet, eöß se vataare a neöm a ö neß to teß va non köm se nat nem. 48 A teß pamëh to teß va non manih pa pah teß to kehkeh eok non a iuun. Vamomoaan neß to een varu a koveß, ko varu na o toon ko totoon po vös. Pareß vasun en pa iuun keß teß eh rakah e non. Ka unat nö maß pareß een këh en pa iuun, ko hikta onöt non a hoep a iuun, suk a iuun to totoon vaeh rakah e non. 49 Ivëhkëk, a teß to pënton en pa soe peöß pareß hikta vavatet non, eß to teß va non manih pa teß to eok a iuun pareß hikta varu o toon ko totoon po vös. Vasuksuk no a unat to een këh en pa iuun, ka iuun tahoep vëvëhöß rakah en.”