Mark 14

A Nap Apaßpuh To Soe A Ö Nee Se Ip Vamët E Ieesuß

Matiu 26:1-5, me Luk 22:1-2, me Jon 11:45-53

1O pöök poen to meß avoeß e ne ko Poen Vapenpen va pa Taëën Hikto Is, me o poen va pa Taëën Apuh eß o Pasovaß se tavus en. O teß susunön ësës heß, me ro teß vavaasis to nat i ne o Vavaasis pe Mosës to vavaiu vah këh e ne ta hanan nee se öt vakoaan vah va in e Ieesuß, pare ip vamët poë. 2Ee to soe pan, “Ea se nat no nok vamanih, eß hikta teß vih non pa ö ne ea se öt e Ieesuß manih komön a ma poen va po Pasovaß pa ö ne ea to vatötönun no pa Taëën Apuh pamëh. Suk ataeah, a nap peo varih tomeß ep a tah na to nok, pare kunkuin ee po to vapus, ko vapus me ee pea.”

E Köövo To Uh A Pasun E Ieesuß Po Vanom

Matiu 26:6-13, me Jon 12:1-8

3E Ieesuß to nö en manuh pa vöön va Bëtaniß, pareß tavus en pa iuun pe Saëmon, e Saëmon pamëh to teß me voh non a mët vëh a töpaß. E Ieesuß to ënëën vaßpeh me non o upöm teß, ka köövo teß maß o vanom o pöh voen vaßpuh rakah, pareß teß non po puto nee to nok voh pa vös nee to popokaß ne a arapasta, e köövo to kon o vanom, pareß puit ko koßkoß en peß manih pa pasun e Ieesuß. 4Eß to nok vamanih marën a vasunön e Ieesuß. Ivëhkëk, o upöm teß to teß ne nën to ep a tah vaßih, pare pah heve ee, ko vavasoe koman e ne pan, “Vahvanih ke köövo koß vakit akuk o vanom vëh? 5Eß to vih non pea se vavoen o vanom pamëh, para kon a 300 voaß moniß, para heß a moniß pamëh manih pa nap arus.”

A Ma Upöm Vamomhë Pe Ieesuß To Pah Heve Ov Ee Pe Köövo

6Ivëh, ke Ieesuß soe ke raoe pan, “Koe öm eah, eöm vatamak suk eah ataeah? Eß to nok vu ka neoß a tah to parin a vih vörep. 7A ma tamoaan no teß arus se teß vaßpeh me e ne peöm, ne eöm se vavaßaus tamoaan e nem pee. Ivëhkëk, eöß hikta se teß tamoaan me a noß neöm. 8A tah neß to onöt non a nok, neß to nok vahik vur en peß manih peöß, eß to uh a neoß po vanom, to soe va non manih pan, eß to vamatop non a ö nöß se mët, kee pe ee peöß. 9Eöß to soe vamaman rakah keoß peöm, manih po oeh avoes no a napan se keh vavatvus ne a Soe Vih pe Sosoenën. Ee se vavasoe suk vaviß e ne pa tah ne köövo vëh to nok manih peöß, ka napan sih koman hah ne poë.”

E Jiutas A Teß Va Iskariot To Soe Vaman En Pa Ö Neß Se Heß E Ieesuß Manih Po Teß Susunön

Matiu 26:14-16, me Luk 22:3-6

10Manih po poen pamëh ne Jiutas Iskariot, eß a paeh va pa havun me ra poa vamomhë pe Ieesuß, to nö en manuh po teß susunön ësës heß. Eß to kehkeh vikuh non e Ieesuß manih pee. 11O teß susunön ësës heß, me ro teß vavaasis to nat i ne o Vavaasis pe Mosës, ee to pënton a soe vaßih, pare pah vaeö suntan rakah ee. Ko nok ee pa soe vaman pee pa ö nee se heß poë ta ma moniß. Ivëh, ke Jiutas iu vah këh e non ta hanan neß se vikuh vah va in e Ieesuß.

E Ieesuß To Vaëën Me Ra Ma Vamomhë Peß Pa Taëën Apuh Va Po Pasovaß

Matiu 26:17-25, me Luk 22:7-14; 22:21-23, me Jon 13:21-30

12O poen vamomoaan in a Taëën Apuh va pa Taëën Hikto Is va po Pasovaß to tavus en, manih po poen pamëh nee to ipip a ma soneß sipsip ov in a Taëën Apuh va po Pasovaß. Ka ma vamomhë pe Ieesuß hi ee peß pan, “Eën iu nom a ö nemöm se vamatop maß a Taëën Apuh va po Pasovaß nih?” 13Ke Ieesuß vanö en pa poa vamomhë peß, pareß soe ke rapoë pan, “Eöm pom se nö ko vos manuh Jerusalëm, paröm taum a pah teß to teßteß nö non a ruen to teß non pa nöh. Eß se vatatan me a neöm, köm vatet eah. 14Manuh pa iuun neß to ho, eöm soe va in e tövaneah pa iuun pamëh manih pan, ‘E Apuh to ihi no maß oah pan, a piprom poanheh neöß se vaënëën vaßpeh me a ma vamomhë peöß a Taëën Apuh va po Pasovaß?’ 15Ka teß pamëh se vataare en peöm pom pa piprom apuh vöh kin to teß me non a pok ënëën, me a ma ö ihihoß to teß vamatop keon e non. Köm vamatop maß a taëën pea manih pa piprom apuh pamëh.”

16Ko vamomhë vos ee manuh Jerusalëm, pare taum ee pa ma tah vamanih pa ö ne Ieesuß to soe a maß, ko vamatop ee pa Taëën Apuh va po Pasovaß. 17A muhin to matanpoen vahik en, ke Ieesuß nö vaßpeh me en maß pa havun me ra poa vamomhë peß. Kee ho ee koman iuun, pare taum e pa piprom nee se ëën a Taëën Apuh va po Pasovaß. 18Ee to ihoß ee manih pa ma ö ihihoß, pare ënëën poß e ne, ke Ieesuß soe ke rapoë pan, “Eöß to soe vaman rakah keoß peöm, a paeh koman va peöm varih o vamomhë peöß ivëh se vikuh ka neoß manih pa napan varih to hat ov a no neoß, a teß pamëh to ënëën vaßpeh me e non peöß manih.” 19A soe vaßih to vatamak rakah en pa ma vamomhë peß, kee taneo ee pa hi papaeh poë pan, “Eöß pöß, ha?” 20Ke Ieesuß soe ke rapoë pan, “Eß to teß non a paeh va peöm varih a havun me a poa vamomhë koman peöß. A teß pamëh to se pët vahoß hop vaßpeh me a neoß a ö taëën manuh pa koman a tis. 21Oman, eöß e Koaß Teß Pa Napan Kurus se mët eoß, vamanih pa ö no Puk Vapenpen to soe va non. Ivëhkëk, varenan rakah pa teß vëh to vikuh ka neoß po teß varih to hat ov a no neoß sih. Eß to vih non pa ö no e sinan a teß pamëh se hikta vahuh voh poan.”

E Ieesuß To Vaëën Me A Ma Vamomhë Peß

Matiu 26:26-30, me Luk 22:15-20, me 1Körin 11:23-25

22O poen nee to ënëën ne, ke Ieesuß kon a ö taëën, pareß hin na e Sosoenën, ko soe vavihvih ke na eah, pareß kök a ö taëën pamëh, ko ki vakëkëh ken po vamomhë peß, pareß soe ke rapoë pan, “Kon öm a ö taëën vëh. A ö taëën vaßih eß a sionineoß.” 23Pareß kon pet en na pa kap voaën, pareß soe vavihvih ke na e Sosoenën, pareß heß raoe, kee kaak kurus taneß ee manih pa kap peß. 24Ke Ieesuß soe ke rapoë pan, “Eß ivaßih o eraß peöß, o eraß pamëh to vataare non o vatompoan voon, o eraß pamëh se takoß marën a voen hah a neöm a ma napan kurus. 25Eöß to soe vamaman rakah keoß peöm, eöß to hikta onöt noß a kaak hah o voaën vaßih, keß onöt rakah non po poen ne eöß se kaak o voaën voon manuh pa Matop Vih pe Sosoenën.” 26Kee nok o vaëhëh, ko no ee Tope Öliv.

E Ieesuß To Soe A Ö Ne Pitaß Se Heß Tonun Poan

Matiu 26:31-35, me Luk 22:31-34, me Jon 13:36-38

27Ke Ieesuß soe ke rapoë pan, “Eöm kurus se rusin këh em peöß, suk ataeah, manih pa soe pe Sosoenën, no a teß vanënën soe vëh e Sakarias to kiun vavoh manih pan,

‘E Sosoenën se ip vamët en pa teß utut sipsip,
ko sipsip se rusin vakëkëh ee.’ ^a
28Ivëhkëk, eöß se sun taneß hah po vapeepe, paröß vovoh keoß peöm manuh Galiliß.”

29Ivëh, ke Pitaß soe ke Ieesuß pan, “Eöß to hikta onöt rakah noß a rusin këh oah vamanih pa ö no upöm vamomhë pën se keh rusin këh oah.” 30Ke Ieesuß soe ke Pitaß pan, “Nös pa popoen e toaß oeteß se meß avoeß e non pa poa tö, eën se kukön soe eom pan, eën to hikta nat nom peöß.” 31Ivëh, ke Pitaß soe vakis en pan, “Oman rakah, eöß hikta onöt rakah noß a soe vamanih pan, ‘Eöß to hikta nat noß pën.’ Eß to onöt e non pa napan se ip vamët ee peöß, köß mët vaßpeh me eoß pën.” Ka ma upöm vamomhë peß pët soe va ee nën.

E Ieesuß To Hinhin Non Manih Gëtsëmaniß

Matiu 26:36-46, me Luk 22:39-46

32Ke Ieesuß me ra ma vamomhë peß tavus ee manuh pa ö muhin va Gëtsëmaniß, ke Ieesuß soe ke ra ma vamomhë peß pan, “Ihoß nem manih. Köß nö, ko hin.” 33Ke Ieesuß me en pe Pitaß, ke Jëmis ke Jon, kee nö vaßpeh ee, ko kokoman pe Ieesuß punis rakah en. 34Ke Ieesuß soe ke ra kukön vamomhë peß pan, “O kupu peöß to puh rakah non po tamak, köß haraß ke noß pan eöß se mët eoß. Teß nem manih, ko hinhin nem.” 35Keß nö a siß ö, pareß vuß po oeh, ko hinhin non na e Tamaneah Sosoenën, pareß soe vamanih pan, eß se non iu non, ka punis vëh, oah en peß. 36Eß to hinhin va non manih pan, “Aba, Tamaneoß, a ma tah kurus nën to onöt e nom pa nok, eöß to iu noß a ö ne eën se kon këh a neoß po kamis vëh. Ivëhkëk, Tamön eën se nat nom suk o iu peöß, ahik, eën se vatet varoe o iu koman pën.”

37Ke Ieesuß taneß hah maß pa ö neß to hinhin non, pareß ep in a ma vamomhë peß to koroh, pareß soe ke Pitaß pan, “Saëmon, eën a koroh oh? Eën hikta onöt rakah ko nom a ut pa ta pah aoaß, ha?” 38Eß to soe ken pa kukön vamomhë peß pan, “Ut nem, paröm hinhin nem, eöm tomeß kuß em pa ö no a punöß se tavus a neöm. O apen to iu e non pa vatet a ma taateß vih, ivëhkëk, o sionin to susunë e non pa vatet.” 39Ke Ieesuß hah en, pareß vapöök hin en. 40Eß to hah taneß maß pa hin, pareß nö en manuh pa ma vamomhë peß. Pareß taum raoe to koroh ne, suk ee to mët rakah ee po mamaasoe. Ee to hikta nat ne pataeah nee se soe ke Ieesuß. 41Vasuksuk poß ne Ieesuß to vakön hah en maß manih pa kukön vamomhë peß, pareß soe ke rapoë pan, “Eöm koroh vavuriah avoeß e nem, ha? Onöt en! Ep këk öm, o poen peöß to tavus en no a napan se heß ee peöß e Koaß Teß Pa Napan Kurus manih pa koreera nap hat. 42Sun öm, ka nö ee. A teß vëh to vikuh a neoß to nö en maß pa öt a neoß.”

E Jiutas To Heß E Ieesuß Pa Koreero Teß To Vakihat Me Ne Poë

Matiu 26:47-56, me Luk 22:47-53, me Jon 18:3-12

43E Ieesuß to vavaato avoeß e non, ke Jiutas a paeh va pa ma vamomhë peß öök en maß. Eß to me maß a nap peo rakah to pët öt nö ne maß a ma rapis rë, me a ma tanaon. O teß sunön ësës heß, me ro teß vavaasis to nat i ne o Vavaasis pe Mosës, me ra ma teß susunön po Jiuß, to vanö maß raoe. 44Ke Jiutas a teß vëh to vikuh in e Ieesuß pa koreera nap hat, to heß maß o vëknöm manih pa napan pan, “A teß vëh, nöß se keh umaß eah, eß kuru a teß pamëh, söm öt eah.” 45Ke Jiutas öök maß, pareß nö vëvëhöß en manuh pe Ieesuß, pareß soe pan, “Apuh!” Pareß umaß en peß. 46Ka nap hat nat ee peß e Ieesuß, ko nö maß, pare öt ee peß, ko nohnoh ee peß. 47Ivëhkëk, e Pitaß a paeh va pa kukön teß varih to sun vatët ne pe Ieesuß to rëh taneß o rapis rë pa ö pepet peß, ko moes kurus en pa tenan a teß kikiu pa Teß Susun po Teß Ësës Heß. 48Ke Ieesuß hi en pee pan, “Eöm nö maß pa öt a neoß, paröm teß em maß pa ma rapis rëërë, me a ma tanaon ke pan eöß a teß kakaveo, toh? 49A ma poen kurus ne eöß to teß me voh a noß neöm, paröß vavaasis a noß neöm koman a Iuun Hinhin Apuh, köm hikta öt poß voh a neoß nën, toh? Ivëh, ka soe va po Puk Vapenpen puh en” 50Ka ma vamomhë pe Ieesuß rusin këh ee peß. 51Ka pah teß sekaß to rara non o rara kakaare to suksuk nö non e Ieesuß, kee kehkeh öt ne poë, ivëhkëk, ee to öt varoe ee po rara peß, 52keß rusin pehpeah en, ko këh en po rara peß.

E Ieesuß To Sun Po Vahutët Manih Pa Matëëro Kum Teß Susunön Po Jiuß

Matiu 26:57-68, me Luk 22:54-55; 22:63-71, me Jon 18:13-14; 18:19-24

53Ka nap hat me ee pe Ieesuß manuh pa iuun pa Teß Susun po Teß Ësës Heß, manih pa iuun pamëh no teß susunön ësës heß, me o teß susunön po Jiuß, me ro teß vavaasis to nat i ne o Vavaasis pe Mosës, to teß tönun e ne nën. 54Ke Pitaß suksuk amot nö e non maß pa napan to meeme nö ne e Ieesuß. Eß to nö, pareß teß e non pa havin in a iuun pa Teß Susun po Teß Ësës Heß, pareß ihoß vaßpeh me e non po teß utut, ko maßkis e non po suraß. 55Ko teß susunön ësës heß, me ro Kum Teß Susunön po Jiuß vaoe ee na pa ma meh teß, kee nö ee maß, pare vavaßaus ee pa vatvus a ma tah ne Ieesuß to nok voh. Suk ee to kehkeh taum ne ta hanan nee se ip vamët koe vah va in poë. Ivëhkëk, eße to hikta taum ta pah hat manih pe Ieesuß. 56A nap peo rakah to pët heß maß a ma vahutët piuk manih pe Ieesuß, ivëhkëk, a ma vahutët pee to hikta teß man ne, pare nun. 57Ka ma upöm teß sun, pare soe a ma soe piuk manih pe Ieesuß, pare soe pan, 58“Emöm to pënton voh nem eah to soe pan, ‘Eöß se miröß eoß pa Iuun Hinhin Apuh vëh no a napan to eok voh pa ma koreere, ko murin in o kukön poen, eöß se eok hah a meh Iuun Hinhin Apuh na to hikta onöt no a eok pa koreera.’” 59Ivëhkëk, a ma vahutët nee to pokaß e Ieesuß to hikta teß man rakah ne. 60Ka Teß Susun po Teß Ësës Heß sun manih pa matëëre kurus pareß hi e Ieesuß pan, “Eën hikta pinpiun suk nom a ma soe varih ataeah no a napan to popokaß a nom oah?” 61Ivëhkëk, e Ieesuß to teß vasup e non, pareß hikta soe ta pah tah. Ka Teß Susun po Teß Ësës Heß hi hah en peß pan, “Eën kov e Kristo e Koaß pe Sosoenën vëh na to kë no sih a ëhnaneah, ha?” 62Ke Ieesuß soe pan, “Eöß kuru ivëh. Amot nöm se ep ka neoß e Koaß Teß Pa Napan Kurus to se ihoß noß pa papmatö pe Sosoenën a Kikis Vi. Paröß nö vaßpeh me maß a unöh va akis.” 63Ka Teß Susun po Teß Ësës Heß sisi en po ohop peß, pareß soe pan, “Ea hikta se vaiu hah no ta ma meh teß se vatvus maß ta ma meh soe. 64Suk ataeah, eöm to pënton koman e nem peß to sosoe oßoah e non pe Sosoenën. O kokoman taeah poß nöm to teß me nem?” Ee kurus to pët soe vaonöt ee, pare soe pan, “Eß to teß me e non pa hat, ko se mët en.” 65Ka ma upöm pee taneo ee pa teteo e Ieesuß, pare nohpip ee pa mataneah po rara, ko töstös ee peß, pare hi poë pan, “Pokaß oon voh ah, eteh to tös a oah?” Ko teß utut me poë, pare tatapan ee peß.

E Pitaß To Soe Pan Eß To Hikta Nat Non Pe Ieesuß

Matiu 26:69-75, me Luk 22:56-62, me Jon 18:15-18; 18:25-27

66Manih po poen avoeß pamëh ne Pitaß to ihoß non manuh vakunah koman a eean, ka pah köövo kikiu po Teß Susun po Teß Ësës Heß nö maß. 67E köövo pamëh to ep e Pitaß to maßkis non po suraß, pareß ves rakah non pa matan e Pitaß, pareß soe pan, “Eën me poß to teß vaßpeh me voh nom e Ieesuß va Nasarët toh?” 68Ivëhkëk, e Pitaß to vonih en, pareß soe pan, “Eöß to hikta nat noß, paröß hikta maaka noß pa tah nën to vavaato suk nom.” Eß to piun va nën, pareß tavus koe en po hopaß, ka varuß rakah vakomanih no a pah toaß oeteß to to tötö en. 69Ke köövo kikiu pamëh ep poan, pareß soe ke ra napan to sun vatët ne pan, “A teß vëh, eß a meh va pee.” 70Ivëhkëk, e Pitaß to soe hahah kov en pan, “Ahik.” Ka meh siß ö oah en, ka napan varih to sun vatët ne pe Pitaß soe ee pan, “O pöh man rakah, eën a meh va pee, eën hikta se vonih nom, suk ataeah, eën a teß va Galiliß.” 71Ivëhkëk, e Pitaß to vonih vakis rakah en, pareß soe pan, “Oman rakah, e Sosoenën se vakmis en peöß pa ö ne eöß se keh hikta sosoe noß, oman! Eöß to hikta nat noß pa teß vëh nöm to vavaasoe suk nem!” 72Ka varuß vakomanih ne toaß oeteß to vapöök tö en, ke Pitaß koman hah poß en pa ö ne Ieesuß to soe vavoh ke poan pan, “Vamomoaan in a ö ne toaß oeteß se meß avoeß e non pa poa tö. Eën se kukön soe eom pan, eën to hikta nat nom peöß. Ke Pitaß vamösru, pareß ook en, eß to koman hah o piuk peß, pareß pah tamak en.