John 3

Jisas Nikodimas ori

Kar ro enip Nikodimas, ko kar Juda roasiret akan ro näwäu. Ko Parisi ro. Kar pututu, ko Jisas rawon owa potomara, keser auruwon, “Näu ro, ik äpu na tamukiäum ro näwäu. Anut nukasar na äsimoisonuk, koumon. Na kurur atap atap keseruram senek kar ros keserau senek wa. Anut nukasar kiro ro pak raunuk, epar ko kiro kurur keserai.”

Jisas nukas ätäi auruwon, “Is epar senes aisom. Inok ro ko ätäi awau wa saräi, kiro ro ko Anut nukan kamwaraun mena kamäun wa aparai.”

Nikodimas nukas ätäi Jisas totorwon, “Ro ko urek sarewon owose ätäi mokoi eteinak saräi? Ko ätäi anak wou uru tonomoi, ätäi awau saremara, naun senek itok ra?”

Jisas nukas ätäi äiewon, “Is epar senes aisom. Inok ro ko an pak Anut nukan Osou Näu orip an jowau wa, ko Anut nukan kamwaraun omoi wa tonai. Roat ak akan enmaksau momonakat aninakat pakan oiäin, utianik, Anut nukan Osou Näus iken totomok awau orip orip rawaun sakau ikiäu. Na okoro ämän aisom mesin ronkat sosop wa owau. Ak ätäi awau sarewe. Urir ko nukasar pemara, maneäu. Na kon jejep karar roiäum, utianik, ko erapakas pemara, manou, na äpu wa. Kiro senek, roasiret erekapu ak Anut nukan Osou Näus awau sarein ak keseriar keseraiei.”

Nikodimas nukas ätäi auruwon, “Kiro onok owose päi?”

10 Jisas nukas auruwon, “Na okoro Israel omsau pakan roasiret tamareäum ro näwäu, na owose kiro onok äpu mau wa? 11 Is na epar senes aisom. Ik kiro ämän rusapai aisoram kiro ik erekapu äpu mianik, aparmun. Utianik, ak kiro ämän rowaun utoi. 12 Is ak okoro omnokou pakan onok awaromin woiaka epar wa mona rai, omar oikan onok awaram nais woiaka epar wa maiei. 13 Okoro omnokou pakan kar ro omar oik wa tone rau. Wa, Ro Nukan Mokoi karar ko omar ute kowon. 14 Meter Moses nukas ro wäpik mena, om puru opok, män totok amauk opok, äsäi mowon senek, roat akas Ro Nukan Mokoi nais keseriar keseraiei. 15 Keseria, inok roasiret ak ko mesin akan woiaka epar miäi akan totomaka awau orip orip rawai.

16 Anut nukas okoro omnokou pakan roasiret mesin wous meiemara, kon mokoi karartapau äsimornuk, kowon. Ko kiro onok kesernuk, inok roasir ko mesin wou epar mai, ko wa meiäi, kon totok orip orip awau rawai. 17 Owon, Anut nukas kon mokoi okoro omnokou opok roasiret wasarewaraun ro senek Anut nukan amukup ak ämän orip awaraun äsimorau wa, utianik, ko roasiret akan onok aru pakan imwaraun äsimorwon. 18 Inok roasir ko kon mokoi mesin wou epar mowon ko Anut nukan amuk opok ämän wäpik. Utianik, inok roasir ko mesin wou epar mau wa, ko ämän orip. Owon, ko Anut nukan Mokoi karartapau mesin wou epar mau wa. 19 Anut nukas okoro omnokou pakan roasiret keser wasarewarai; Anut nukan arou merek okoro omnokou opok kowon, utianik, okoro omnokou pakan roasiret ak erekapu okoro omnokou pakan onok aru mianik, pututu rawaun woiakas meieäi. Akan woiaka uru onok aru maun karar keseriäi. Keseria, ak kiro Anut nukan arou mesin woiakas meiäu wa. 20 Inok roasiret onok aru miäu, ko Anut nukan arou merek owaun utai. Kiro arou merekus ko onok aru miäu amop muraurnuk, iminemara, kiro arou merek opok wa kowai. 21 Inok roasir ko onok eposek keserai, ko arou merek opok peäu. Owon, kiro roasir sarau monuk, kiro karauk roat akas ko aparaiei.”

Jon nukas Jisas mesin äiewon.

22 Kiro keser kureanik, Jisas ko kon tamareäu roat pak Jerusalem näu mena utia, Judia provins opok pote om rumukurar raumara, roasiret an jomareäwon*. 23 Jon ko nais kar an enip Ainon, Salim mena siakup roasiret an jomare rawon. Kiro mena an sosop rau, roasiret sosop ko rawa nona, kos an jomare rawon. 24 (Kiro ses opok, Herot nukas Jon ko karapus owa kuräu wa opok, ko keser ari rawon.)

25 Jon nukan tamareäu roat pak kar Juda ro pak ak Anut nukan amukup eposek saräun an joiäi onok mesin ketäiein. 26 Keseria, Jon nukan karauk tamareäu roat akas potomana, Jon keser aurin, “Tamukiäum ro, naka meter kiro ro mesin äiemon Jordan an kasakup san peäwon pakaima naka pak rawon ätäi ronkate. Rusapai, roasiret erekapu ko rawa potona, kos an jomarora.” 27 Jon nukas ätäi awaromara, äiewon, “Kar ro ko nukasar kar onok keseraun senek itok wa, utianik, Anut nukas sakau nurunuk, epar kiro onok keserai. 28 Ak meter ‘Is Krais wa’ awaromin roin, utianik, Anut nukas is amke äsimoirnuk, koimin. 29 Kar ros asir ounuk, kiro asir kon wau. Ak rowe, kiro ron jaukut akan jaunaka kon asir ori are raunuk, roumana, nepipiriäi. Keseriar kiro ro kounuk, is nepipirim. 30 Kon enip näwäu saräi, isan enim eteinak saräura.

31 Kiro ro ko omar oikas kowon kos karauk roat erekapu itimware rau. Okoro omnokou pakan roasiret ak okoro omnokou pakan osap mesin areäi. Kiro ro ko omar oikas kowon, kos okoro omnokou pakan roasiret erekapu itimware rau. 32 Ko nukasar kon amukus osap aparwon pak karauk ämän raukus rowon pak roasiret awareäu, utianik, roat sosop kon ämän roianik, woiaka epar mau wa. 33 Inok ro kon ämän jekur roumara, tainorai, ko owo ämän Anut nukas äiäu kiro epar senes amop murai. 34 Kiro ro ko Anut nukas äsimorwon, ko Anut nukan ämän eposek miäu, owon, Anut nukas kon Osou Näu erekapu nuriäu. 35 Momokus kon mokoi mesin wous meieanik, kon sakau erekapu kon ipokup mowon. 36 Inok roasir ko kon mokoi mesin wou epar momoi, kon ämän jekur tainornuk, kon totok orip orip awau rawai. Utianik, inok roasir ko kon ämän sumkäinenuk, kon totok orip orip rawaun sakau wa owai. Anut nukas ko mesin orip orip kasak pe raunuk, usu nuriäu.”

Copyright information for `BBR