aŊgo 18:19+, Ŋgo 19:1+, 20:17+
bRo 8:28+; Ep 5:27; Kol 1:22; 2Tes 2:13; 2Tim 1:9
cYo 1:12; Ga 4:5
dMt 3:17
eRo 11:33; Kol 1:14,20; Ibr 9:12; 1Pe 1:18+
fRo 16:25+; Ep 3:9+; Kol 1:16+,26
gRo 8:17,28+; Kol 1:12
hYo 14:16+; Ro 8:9; Ga 3:14; Ep 4:30; Tur 7:3
iRo 8:23; 2Kor 1:22; 1Pe 2:9
jKol 1:3+
kPil 1:3+; 1Tes 1:2; 2Pe 1:3
lŊgo 26:18; 2Kor 4:6
mEp 3:7; Kol 1:29, 2:12
nMbo 110:1; 2Kor 13:4; Kol 3:1; Ibr 1:3+
oRo 8:38; Kol 1:16+; Pil 2:9+
pMbo 8:6; Mt 28:18; Ro 12:5; 1Kor 12:27; Ibr 2:7+

Ephesians 1

Nio Paulus. Nio, Anutu itunu leleene mi iur yo ma aŋwe ŋgoŋana ki Yesu Krisi. Aŋbeede ro ti ima piom Epesus ta kewe Anutu wal kini potomŋan kek, mi kuurla ki Yesu Krisi, mi kesekap la kini i. a 

Tamanda Anutu mi Merere kiti Yesu Krisi ko tikampe yom, mi timboro yom ma kombot ambai. Ŋonoono.

Krisi iwe zaala pa kampeŋana ta boozomen ki Anutu

Iti tapakur Anutu! Ni Merere kiti Yesu Krisi Tamaana. Pa iti ta tesekap la ki Krisi i, na Anutu ikampe iti pa kampeŋana saamba kana matakiŋa boozomen ta ki Bubuŋana i.

Kere. Muŋgu kat, indeeŋe ni iur saamba mi toono zen na, ipeikat iti tomtom ta tesekap la ki Krisi i be ikam ti ma tewe potomŋanda, mibe mbulu kiti iŋgeeze men ma lende uunu sa pa ni mataana som. b 

Tana indeeŋe ta muŋgu kat na, ni iur leleene piti, mi leleene iur be iŋgo Yesu Krisi ma isu iwe zaala piti, mibe ikam ti ma tewe lutuunu bizin. Ina ni itunu leleene mi muŋaiŋana kini tau. c 

Pa ni isombe zaana iwe biibi pa muŋaiŋana mi kampeŋana kini ndabokŋana. Tanata ikampe iti, mi ipomoozo kat iti pa itunu Lutuunu ta ni leleene pini ilip kat na. d 

To kaimer ma Krisi siŋiini ireere na, iwe zaala piti tomtom ta tesekap la ki Krisi i ma Anutu itatke iti pa sanaana mburaana, mi ireege sanaana kiti. Pa Anutu ŋgar kini mi kampeŋana kini na, biibi ma ilip kat. Tanata ni ipomoozo iti ta kembei. e 

Mi ŋgar kini turkeŋana ta imbot la itunu leleene, ta iswe piti kek. Ŋgar kini tana ta kembei: Ni ko ikamam peeze, mi ila ila ma indeeŋe ka nol, to ilup koroŋ boozomen ta timbot saamba mi toono na ma tiwe tamen, mi iur Krisi ma iwe uteene pizin be imboro zin. f 

11 Tana Anutu, ni ikam koroŋ ta boozomen irao itunu leleene mi ŋgar kini. Mi ni leleene iur piti tomtom ta tesekap la ki Krisi i ta muŋgu kek, be ikam ti ma tewe itunu wal kini. Naso zanda be takam matamur kini. g 

12 Mi ni isombe niam wal mataana koyam ta amur motoyam pa Krisi mi amzza i, na niam ko amwe zaala pizin wal pakan be tipakur ni zaana pa mbulu kini ndabokŋana.

13 Mi niom tomini. Indeeŋe tau keleŋ sua ŋonoono ki uruunu ambaiŋana mi kuurla na, niomŋan Krisi kaparlup yom ma kewe tamen, mi kewe lene. Pa sua tana iso yom pa zaala ta Anutu ikamke iti pa i. Mi Krisi ikam ma Bubuŋana ta muŋgu Anutu imbuk sua pa na, ise tiom tomini. Bubuŋana tana, ina iwe kilalan piti kembei iti ki Anutu. h 

14 Mi ina iwe mataana pa matamur ta boozomen ki Anutu, mi ipombol ti be tuurla kembei zanda pa matamur kini tana. Tana iti tuute: Kaimer ni kola imar, mi ikam ti ma tala tombot su kereene uunu ta kar saamba a. Iŋgi kembei tabe iti tapakur zaana pa mbulu kini ndabokŋana. i 

Suŋŋana ki Paulus

15 Indeeŋe ta aŋleŋ uruyom kembei kuurla ki Merere Yesu, mi ku'urur kat leleyom pa Anutu wal kini potomŋan ta boozomen na, mazwaana tana mi imar na, j 

16 nio aŋzemzem suŋŋana piom som. Aŋnoknok ma imar indeeŋe koozi. Mi leleŋ ambai pa Anutu ta Merere kiti Yesu Krisi Tamaana zaanaŋana na, mi aŋpakurkur zaana pa uraata ta ikamam la mazwoyom. Nio leleŋ be kuute kat Anutu, tana aŋzuŋzuŋi be ipombol yom pa Bubuŋana ta ipeyei ŋgar ambaiŋana mi izzwe Anutu ŋgar kini piti i. k 

18 Mi aŋzuŋzuŋi tomini be ikam mat kini ma iyaara la leleyom. Naso kikilaala matamur kini ndabokŋana ta wal kini potomŋan zan pa be tikam. Pa ni iboobo yom be kuur motoyom pa koroŋ ta tana. l 

19 Mi aŋzuŋzuŋi be ikam yom ma kikilaala mbura keskeezeŋana ta ikamam uraata piti tomtom ta tuurla kini i. m 

20 Mburaana tana, tere ka kin se ki mburaana biibi ta ipei Krisi ma imaŋga la zin meeteŋan lelen, mi iuri ma mbuleene su Anutu namaana woono ta saamba a. n 

21 Kere. Koozi, Krisi imbotmbot ta kor a, mi ikamam peeze pa koroŋ ta boozomen. Tana wal peeze kan, mi koroŋ bibip mi mburanŋan mi zanŋan ta ki saamba mi toono na, Krisi zaana mi mburaana ilip kat pizin. Ta koozi, kaimer, mi iseeŋge iseeŋge ma ila. o 

22 Pa Anutu iur koroŋ ta boozomen ma imap imbot la Krisi kopo mbarmaana be ni iwe uteene pizin mi ikamam peeze pizin. Mi peeze ta ni ikamam, ina be iuulu zin wal kini. Pa zin tiwe kembei ni kwoono, kumbuunu, namaana, mi koroŋŋana ta boozomen ta tilup ma tiwe kembei ni itunu. Mi ni izeebe zin kembei ni imbot pa lele ta boozomen, mi izeebe koroŋ ta boozomen. p 

Copyright information for `MNA