aKol 2:13.
bYo 8:44; Ep 5:6, 6:12; Kol 3:6+; Tit 3:3
cMbo 51:5; Ro 1:18+, 5:12; Ga 5:16,24; 1Pe 4:3
dYo 3:16; Ro 5:6+, 6:4+, Ro 13; Kol 2:12+
eKol 3:1+
fRo 3:24+, 4:16; Ga 2:16; Tit 3:4+
gRo 3:27, 4:5; 1Kor 1:29+; 2Tim 1:9;
h2Kor 5:17; Ep 4:24; Tit 2:14
iRo 9:4
jKol 1:20
kYo 14:27; Ro 5:1; Ep 3:6; Kol 1:19+
lRo 8:3+; Kol 2:14
mYesa 57:19; Lu 2:14; Ŋgo 10:36
nRo 5:2; Ep 3:12; Ibr 10:19+; 1Pe 3:18
oEp 3:6; Pil 3:20; Ibr 12:22+
pMt 16:18; 1Kor 3:9+,16; 2Kor 6:16; Ep 4:15+; Tur 21:14
q1Pe 2:5

Ephesians 2

Mbotŋana muŋguŋana mi mbotŋana popoŋana

Muŋgu niom tina kembei wal meeteŋan. Pa komololo tutu, mi kakamam mbulu tiom sa ma irao som. a 

Pai tiom na, kototo mbulu ki toono men, mi keleŋleŋ la Sadan kalŋaana. Ni ta biibi kizin bubuŋana sananŋan tau timbotmbot la maŋaanaŋana na, mi ipeyei ŋgar sananŋana pizin wal tau tizorzooro Anutu i. b 

Mi niom men som. Niam tomini. Pa muŋgu iti ta boozomen raraate men. Takamam mbulu sananŋana ta nindi izze pa i, mi tototo ŋgar sananŋana ki lelende muŋguŋana. Pa iti tomtom toono kanda na, ta kembeiŋanda. Tusu raama sanaana. Tabe ikam ma Anutu kete malmalŋana kini imbotmbot se kiti. c 

Tana muŋgu mbulu kiti ta tomololo tutu, ina ikam ti ma kembei temeete kek. Tamen Anutu, ni muŋaiŋana katuunu, mi leleene piti ilip kat. Tanata ipei iti raama Krisi ma tamaŋga tewe popoŋanda. Ina ni itunu kampeŋana kini ta ikamke iti. d 

Mi iŋgi kembei ni ikam iti ta tesekap la ki Krisi i, ma itiŋan Krisi tasala ma mbulende su kar saamba kek. e 

Tana kampeŋana mi muŋaiŋana ki Anutu, ina biibi ma ilip kat. Mi ni leleene be kampeŋana mi muŋaiŋana kini imbot kat mat ta koozi, kaimer, mi iseeŋge iseeŋge ma ila. Tanata imuŋai iti, mi iŋgo Yesu ma isu piti. Tana kampeŋana mi muŋaiŋana ki Anutu ta ikamke iti. Mi ulaaŋa tana ipet pa itundu uraata kiti, som mbulu kiti ambaiŋana sa som. Ina Anutu ipomoozo iti pa. Mi urlaŋana ta iwe zaala pa. f 

Tana iti lende uunu sa tabe tapakur itundu pa i na som. Pa ulaaŋa tana ipet pa iti uraata kiti, som mbulu kiti sa som. Som kat. g 

10 Tana iti ta tesekap la ki Krisi i, na Anutu itunu ta ikam ti ma tewe popoŋanda. Pa ni leleene be takamam uraata ambaimbaiŋan ta ni iparaŋraŋ piti pataaŋa kek be takam. h 

Krisi ilup zin Yuda mi zin wal ta Yuda somŋan i ma tiwe wal tamen

11 Niom wal ta Yuda som na, motoyom ila pa ta muŋgu na. Zin Yuda nin zze pa reeteŋana kizin ta tomtom tikam pa naman na, mi tirepilpiili yom ma tizzo ta kembei: “Niom tina reeteŋoyom som.” 12 Mazwaana tana, niom kombotmbot molo pa Krisi, mi niom wal ki Anutu kembei ta zin Israel i som. Pa niom wal ndelŋoyom. Tana sua mbukŋana ki Anutu ikam yom raama zin som. Mi kombotmbot su toono ti, mi kikilaala koroŋ ambaiŋana ta Anutu isombe ikam piom na som. Paso, indeeŋe tana, niom kuute i som. i 

13 Mi koozi, niom wal ta muŋgu kombotmbot molo pa Anutu na, kesekap la ki Yesu Krisi i, tabe ikam yom ma kamar kolouŋana pa Anutu kek. Pa Krisi siŋiini ta iwe zaala piom. j 

14 Tana Krisi ta ikam ti ma itiŋan Anutu taparlup ti ma tewe tamen. Kere. Zin Yuda mi zin wal ta Yuda somŋan i, muŋgu tiparluplup zin som. Pa tiparwe kan koi ma kembei ta siiri biibi imbot la mazwan. Tamen Krisi, ni ireege siiri tana, mi ilup zin ma tiwe wal tamen kek. k 

15 Ka zaala ta kembei: Indeeŋe kuliini ire yoyouŋana sala ke pambaaraŋana na, ikam ma tutu boozomen ta muŋgu iwe mbukuunu pa wal uunu ru tana na, len uraata sa mini som. Pa ni isombe ikam mbulu popoŋana, mi ilup zin ma tiwe wal tamen ŋonoono. Tana indeeŋe Krisi imeete sala ke pambaaraŋana na, ipunmeete mbulu kizin ta tiparwe kan koi na, mi ikam zin ma timiili mini ki Anutu, be ziŋan Anutu tiparlup zin ma tiwe tamen. l 

17 Mi imar mi isoyaara uruunu ambaiŋana ta kembei: “Leleyom ambai. Pa niomŋan Anutu kaparlup yom ma kewe tamen kek.” Sua tana ima piom wal ta muŋgu kombotmbot molo pa Anutu na, mi zin wal tau kembei timbotmbot kolouŋana pini na tomini. m 

18 Tana iti wal uunu ru, ta Krisi iwe zaala piti, mi Bubuŋana tamen ta iuluulu iti be tala kolouŋana pa Tamanda Anutu mi toso sua kiti ila kini. n 

19 Tana koozi niom wal ndelŋoyom mini som. Iŋgi kewe Anutu wal kini potomŋan, mi niomŋan wal kini pakan kewe kartu pa kar saamba kek. o 

20 Niom kewe kembei ta Urum Merere ka uraata pakan. Urum tana imender se uraata ki Anutu kwoono bizin ta muŋgu tibeede sua kini na mi zin ŋgoŋana ki Krisi. Mi pat mataana kana ta ikis urum ka koroŋŋanŋan ta boozomen ma timbot murinmurin na, Krisi itunu. Naso urum izze ma iwe biibi, mi iwe Merere muriini potomŋana be imbot pa. p 

22 Tana niom tomini, niomŋan wal boozomen ta tisekap la ki Krisi i, na Krisi ikamam uraata piom bekena ilup yom. Naso ipo Anutu le muriini be Bubuŋana imbot pa. q 

Copyright information for `MNA