aGa 3:23; Kol 2:20
bUn 3:15; Mt 5:17; Yo 1:14; Ep 1:10
cYo 1:12; Ro 8:14+; Ga 3:13; 1Pe 1:18+
dRo 8:17; Ga 3:29
e1Kor 8:4+, 12:2; Ep 2:11+
fRo 8:3; 1Kor 8:3; Kol 2:20; Ibr 7:18
gRo 14:5; Kol 2:16
h1Kor 2:3
iRo 8:29; 1Kor 4:15
jUn 16:15, 21:2
kUn 17:16+, 18:10+; Ro 9:7+; Ibr 11:11
lRo 8:15; Ibr 8:9+
mIbr 12:22; Tur 3:12, 21:2,10
nYesa 54:1
oRo 9:7+
pUn 21:9; Ga 5:11, 6:12
qUn 21:10; Yo 8:35
rGa 3:29, 5:1,13

Galatians 4

Krisi itatke iti pa pataŋana ki tutu, mi ikam ti ma tewe Anutu lutuunu bizin

Sua tio ti na, ka ŋgar ta kembei: Pikin tasa, sombe zaana be ikam koroŋ ta boozomen ki tamaana i, nako ikam loŋa som. Ŋonoono, ni zaana pa koroŋ tana. Tamen indeeŋe ni naŋgaŋŋana na, tikam pini be imboro som. Tana tere i na, kembei ta mbesooŋo i. Pa wal pakan timborro i ramaki koroŋ kini. Mi ni ko imbot ta kembei ma ila indeeŋe nol ta tamaana iur pini be ikam koroŋ kini, to ikam. Ina raraate piam Yuda. Muŋgu, niam kembei ta zin pikin. Mazwaana tana, niam amwe mbesooŋo pa tutu munmun boozomen ta iso pa mbotŋana tiam ta ki toono ti. a 

Ma ila indeeŋe ka nol ipet, tona Anutu iŋgo itunu Lutuunu ma isu toono. Naana ipeebi ma isu kembei ta iti. Mi ni ito tutu ma imap, b 

bekena ikamke yam wal ta ambot la zaala ki tutu na. Tana iŋgi amwe mbesooŋo sorok mini som, mi amwe Anutu lutuunu bizin kek. c 

Mi niom tomini kewe Anutu lutuunu bizin kek. Tanata Anutu iŋgo Lutuunu Bubuŋana ma izeebe yom. Mi Bubuŋana tana, ta izzo piom ta kembei: “Niom Tomoyom ta Anutu.” Tana ikamam yom ma kozzo ta kembei: “O Tamaŋ.” Tana koozi kewe mbesooŋo sorok mini som. Pa Anutu ikam yom ma kewe lutuunu bizin kek. Mi sombe ni lutuunu bizin niom, na zoyom pa matamur kini tomini. d 

Mbulu kizin Galesia ikam ma Paulus imoto

Muŋgu niom tina kuute Anutu som, mi kembesmbeeze pa merere pakaamŋan boozo ta Merere ŋonoono som na. e 

Mi koozi na, kewe Anutu lene mi kuute i kek. E-e, ina aŋso ŋoobo. Niom som. Ni itunu ta iute yom, mi ikam yom ma kewe lene. Nakena parei ta niom kosombe kimiili mini ma kewe mbesooŋo pa koroŋ soroksorok ta irao be iuulu yom som i. f 

10 Pa iŋgi kapakurkur aigule, puulu, gorgor, mi ndaama pakan kembei ta zin Yuda na. 11 Mbulu tiom tana ikam yo ma aŋmoto. Kokena uraata biibi ta aŋbel piom na iwe koroŋ sorok. g 

Paulus itaŋroro zin Galesia kan

12 O niom toŋmatiziŋ tio, nio aŋtaŋroro yom. Kotooro ŋgar tiom mi kewe kembei ta nio i. Pa nio tomini aŋwe kembei niom wal ta Yuda somŋoyom i kek. Kere. Muŋgu niom kakam ŋoobo mbulu sa pio som. 13 Motoyom ila pa ta muŋgu na. Indeeŋe ta aŋsoyaara uruunu ambaiŋana piom mata popoten na, mete biibi ikam yo. h 

14 Mi mete tio tana ikam pataŋana biibi piom. Tamen kitit yo som, kerepiili yo som. Mi kakam yo, mi kisiibi yo se nomoyom keteene ma kembei ta nio aŋela sa. Mi kere yo kembei ta Yesu Krisi. 15 Indeeŋe tana, niyom ise mi leleyom ambai kat. Mi koozi na som. Ka uunu parei? Mi indeeŋe tana na, leleyom pio ilip. Sombe aŋbot ŋoobo pa kosa sa, na kakam pio men. Irao kuruutu na som. 16 Mi parei? Iŋgi aŋso kat sua ŋonoono piom, ta kere yo kembei koyom koi?

17 Zin wal ta aŋsope yom pizin na, zin tikamam kinkiini be tikam leleyom. Tamen ŋgar kizin ambai som. Pa tisombe tikam yom ma kezem yo, mi kagaaba zin. 18 Gorgori, iti sombe lelende ilip pa koroŋ ambaiŋana mi takam kinkiini pa, ina ambai. Tana nio sombe aŋbot, som aŋbot som, na kakamam ta kembei. 19 O lutuŋan, parei ta kakam pataŋana biibi pio mini? Mbulu tiom tana ikam yo ma aŋyamaana yoyouŋana kembei moori ta ikamam be ipeebe pikin i. Mi ko aŋyamaana ta kembei ma irao urlaŋana tiom ise ma iwe biibi, mi ŋgar ki Krisi imbol la leleyom. i 

20 O niom, leleŋ be aŋyaamba yom som. Mi ko aŋso parei piom? Kena so itiŋan tombotmbot lak!

Mbulu ta ipet pa Agar mi Sara na, ipatooŋo iti pa zaala ki tutu mi zaala ki urlaŋana

21 Niom wal ta kosombe koto zaala ki tutu na, niom kuute som? Sua ki Merere iso ta kembei: 22 Abaraam, ni lutuunu bizin ru. Ta na, mbesooŋo moori kini Agar ipeebi. Mi toro na, kusiini ŋonoono Sara ta ipeebi. j 

23 Mbesooŋo moori lutuunu na, ipet pa zaala ta iti ta boozomen tewedet pa i. Mi kusiini ŋonoono lutuunu, ina ito sua mbukŋana ki Anutu ma ipet. k 

24 Sua tana, ina kembei ta sua tooroŋana. Moori ru tana timender pa zaala ru ta Anutu iur pizin tomtom. Zaala ta, ipet pa abal Sinai. Ina zaala ki tutu. Zaala tana ipiyotyooto zin wal ta mbesooŋo sorok. Mi Agar ta imender pa zaala tana. l 

25 Abal Sinai, ina imbot pa lele pakaana ki Arabia. Tana Agar, ni imender pa abal tina mi kar Yerusalem ta koozi imbotmbot su toono i. Paso, kar tana lutuunu bizin tiwe mbesooŋo sorok pa tutu. 26 Tamen Yerusalem ŋonoono ta kor a, lutuunu bizin tiwe mbesooŋo som. Mi Yerusalem tana, ta iwe kembei ta iti nanda na. m 

27 Ina kembei ta sua ki Anutu iso:

Nu moori ta kopom somŋom na, lelem ambai lak!
Mi nu ta yamaana yoyouŋana ki pepe zen na, kalŋom izalla mi lelem ambai!
Pa moori ta kusiini izemi ma imborene sorok na,
Anutu ko iur le zaala be ikam pikin boozo ma tilip pa moori kusiiniŋana lutuunu bizin. n 
28 O niom toŋmatiziŋ tio, niom tina kembei Sara lutuunu Isak. Pa sua mbukŋana ta iwe zaala piom ma kewe Anutu lutuunu bizin kek. o 

29 Mi motoyom ila pa mbulu ta muŋgu Ismael ikam pa Isak na. Pa pikin ta ipet pa zaala ta iti ta boozomen tewedet pa i, na ikam pataŋana pa pikin ta ipet pa Bubuŋana mburaana na. Mi ina raraate kembei mbulu ta koozi iwedet piti i. p 

30 Mi sua ki Anutu iso parei? Iso:

Ziiri mbesooŋo moori ziru lutuunu ma tila len. Pa mbesooŋo moori lutuunu ko irao igaaba lutum ŋonoono, mi ziru tiparpeete matamur ku ma len len na som. q 

31 Tana niom toŋmatiziŋ tio, iti mbesooŋo moori lutuunu bizin som. Pa iti nanda, ni mbesooŋo moori som. r 

Copyright information for `MNA