aLu 11:37
bMt 12:10; Lu 6:9
cMt 12:11; Lu 13:15
dMt 23:6
eMt 23:12; Lu 18:14; Yems 4:6; 1Pe 5:5
fLo 14:29
gYo 5:29
hLu 13:29; Tur 19:9
i1Kor 7:33
jEp 2:11+
kMt 21:43; Ŋgo 13:46
lMt 16:24+; Lu 9:23+; Yo 16:33; 2Tim 3:12
m2Kor 5:20
nLu 5:11,28; Pil 3:7+
oIbr 6:4-6

Luke 14

Yesu iurpe tomtom meteŋana toro pa aigule potomŋana

Aigule potomŋana toro tabe keten su pa i na, Yesu ila ruumu ki biibi ta kizin wal tutu kan be ziŋan tikan kini. Mi tomtom pakan ta ziŋan timbotmbot mi tireuduti. a 

Molo som na, tomtom ta, ta kumbuunu mi namaana izarzar na, ni ilela mi imender su Yesu kereene uunu. Tabe Yesu imaŋga to, iwi lae pizin wal tutu kan ziŋan zin ŋgarŋan ki tutu ma iso: “Lak, tutu kiti iso parei? Ko irao tuurpe zin tomtom pa aigule potomŋana, som som?” b 

Mi zin tipekel sua sa som. Timaane men. To Yesu iteege su pini ma niini ambai, mi iso pini ma ila lene.

Tona Yesu iso pizin ta kembei. Iso: “Parei, kozobe tiom tasa lutuunu, som mbili kini sa itop sula yok sumbuunu pa aigule potomŋana tabe ketende su pa i, ko ire i mi imbotmbot? Som. Ina kola ila karau men, mi imaati ma ise.” c 

To sua kizin imap. Pa Yesu ipiri la ma koŋ.

Tapakur itundu pepe. Tokoto itundu

Yesu ire wal pakan ta timar pa kini kanŋana na, tikoŋuru mbalia mataana kana. Tabe ikam sua tooroŋana tiŋgi pizin. d 

Iso: “Sombe tomtom sa iso pu be la mi niomŋan kakan kini ula kana, na mbulem isu sorok lele ta tiur pizin bibip i pepe. Pa takankaana pa. Sombe tomtom toro, ta zaana biibi ma ilip pu i, ni ima tomini, inako kini tamaana ima mi iso: ‘Ou, maŋga mi tomtom ti mbuleene su.’ Tona ko maŋga raama kom miaŋ, mi miili ma la mbulem su ta kaimer kat. 10 Tana kam mbulu ta kembei pepe. Sombe sua ikamu be la pa kini kanŋana, na mbulem isu mbalia ta kaimer kat. Naso kini tamaana ima, mi iso pu ma iso: ‘O toroŋ, maŋga mi mar mbulem isu mbalia ambaiŋana tis.’ Naso kembei ni ipakuru ila iwal biibi matan. 11 Pa tomtom ta sombe ipakur itunu, nako tikoto i. Mi tomtom ta sombe ikototo itunu, inako tipakuri.” e 

12 Tona Yesu iso mini pa kini tamaana ta kembei: “Sombe kam kini biibi sa, na boobo zin guraaba ku, som toŋmatiziŋ ku, som wal ku, som zin mbio uunu ta timbot kolouŋana pu na pepe. Pa wal ta kembei, kaimer ko tipekel mbulu ku mi tiboobu pa kini kanŋana. Tona lem kadoono ambaiŋana toro sa pa kaimer i som. 13 Tana kam mbulu ta kembei pepe. Sombe kam kini biibi sa, to boobo zin wal sorrokŋan, zin kaamaŋan, zin narapeŋan, mi zin matan pisŋan. f 

14 Naso ndeeŋe lem kampeŋana ambaiŋana. Pa zin na, tirao be tipekel mbulu ta nu kam pizin na som. Tamen indeeŋe mbeŋ kaimer mi Anutu isombe ipei zin wal ndeeŋeŋan ma timaŋga mini pa naala, to Anutu itunu ko ikam lem kadoono ambaiŋana kat.” g 

Sua tooroŋana pa bobi ki Anutu

[Mt 22:1-10]

15 Timbotmbot ma tikanan kini, mi tomtom ta, ni ileŋ sua tana, to isu na iso pa Yesu. Iso: “Waii, zin wal ta so tilela ma mbulen su mi tikan kini biibi isu kar ki Anutu, ina zin tina ko lelen ambai mi tindeeŋe kampeŋana biibi kat.” h 

16 To Yesu ipekel kwoono mi ikam sua tooroŋana tiŋgi. Iso: “Lwoono ta na, tomtom ta, ni isombe ikam kini biibi. Tabe ikam sua ma ila pizin tomtom boozomen be timar ma ziŋan tikan kini tana. 17 Tiparaŋraŋ koroŋ makiŋ to, kini tamaana iŋgo mbesooŋo kini ma ila mini be iso pizin tomtom ta sua ikam zin kek na ta kembei: ‘Ouo, kamar ta buri. Pa koroŋ ta boozomen amurpe lup kek.’

18 “Tamen zin tomtom ta mbesooŋo ila pizin na, mburan be tila som. Tabe tiurur sua ila kena, ila kena. Tomtom mataana kana imaŋga na iso: ‘Aiss, nio ti ko irao aŋma na som. Pa buri ŋonoono ta aŋgiimi toono pakaana ta. Tana iŋgi be aŋla mi aŋtiiri i.’ 19 Mi toro na iso: ‘Aiss, nio ti tomini irao aŋma som. Pa buri ŋonoono ta aŋgiimi bapalo laamuru. Tana iŋgi be aŋla mi aŋtoombo zin pa uraata i.’

20 Mi tomtom toro na iso ta kembei: ‘Nio buri ta aŋwoolo i. Irao aŋma na som.’ i 

21 “Mbesooŋo tana imiili ma ila, mi iso uunu kizin tana ila ki biibi kini ma ileŋ. To biibi kini keteene malmal, mi iso pini ma iso: ‘Kena loŋa mi miili ma la pa zaala lwonlwon, mi yo zin wal sorrokŋan, kaamaŋan, narapeŋan, mi matan pisŋan ma timar.’ j 

22 Tana mbesooŋo tana ila mi iso zin makiŋ, to imiili ma imar mi iso: ‘Biibi, kalŋom ta aŋla aŋso pizin ma timar kek. Tamen ruumu leleene imbotmbot i. Bok zen.’

23 “Tona biibi iso pini ma iso: ‘Kena la mini, mi wwa kiŋakiŋa pa zaala namannaman ta boozomen, mi maŋmaŋ zin tomtom ma timar bekena ruumu tio bok. 24 Mi keleŋ. Nio aŋso kat piom ta kembei. Zin tomtom ta muŋgu bobi tio ila pizin mi mburan som na, kizin tasa ko irao kwoono iteege kini tio tiŋgi na som. Som ma som kat!’” k 

Bela takam kat ŋgar muŋgu, mana tewe naŋgaŋ ki Yesu

[Mt 10:37-38]

25 Iwal biibi ta titoto Yesu ma ziŋan tila. To Yesu itoori ma iso pizin. Iso: 26 “Tomtom sa, sombe leleene be ito yo, mi tamen ikam ŋgar biibi mete pa tamaana ma naana, som kusiini ma lutuunu bizin, som toŋmatiziŋ kini, som ikam ŋgar biibi mete pa itunu kuliini, inako irao be iwe naŋgaŋ tio na som. 27 Mi sombe tomtom sa leleene be ito yo, tamen ikwaara ke pambaaraŋana kini som, inako ni tomini irao be iwe naŋgaŋ tio na som. l 

28 “Kembei ta niom, sombe tomtom tiom sa leleene iur be ipo ruumu ta uteene molo, nako mbuleene isu mi mataana iurur pa pat ma ire pat irao be ruumu imun, tonabe imaŋga pa ka uraata. 29 Kokena kitiimbi men isula, mana kaimer ni irao be iposop som. Tona tomtom tire i mi matan pasom i. 30 Mi tiso pini ma tisombe: ‘To tana, imaŋmaŋ pa ruumu poŋana ta ipo ma isala kek?’

31 “Mi king ta so ikam malmal pa king toro, na ta kembena. Ko mataana su pa wal kini muŋgu ma ire. Sombe ni le malmal kan muŋaana laamuru men, mi king toro ni le malmal kan munŋaana tomoota, ko ni irao pini, som som? 32 Beso som, inako loŋa men mi iŋgo tomtom kini pakan ma tila be tipunmeete malmal.” m 

33 Tona Yesu iposop sua kini mi iso: “Mi niom ta kembena. Bela kezem koroŋ tiom ta munŋaana men ma imborene, tona karao be kewe naŋgaŋ tio. n 

Tai ka sua

[Mt 5:13; Mk 9:50]

34 “Tai, ina koroŋ ambaiŋana. Tamen sombe isaana, nako tuurpe mini be parei? Som. o 

35 Tana ko tipiri ma ila ne. Pa irao ipembeeze toono mini som. Mi irao totooro raama bapalo tieene be tuurpe mokleene pa na som. Tana ka uraata sa mini som. Sua ta aŋso ma ima na. Mi niom so talŋoyom, inako keleŋ mi kakam ŋgar pa.”

Copyright information for `MNA