aMt 23:25+; Yo 2:6
bLu 11:38
cYesa 29:13; Kol 2:20+; Tit 1:14
dKam 20:12, 21:17
eŊgo 10:14+; Ro 14:14,20; 1Tim 4:4
gMt 15:29+
hMk 8:23; Yo 9:6
iYesa 35:5+;

Mark 7

Tutu ki Anutu ilip pa tutu kizin kolman

[Mt 15:1-9]

Zin tutu kan ziŋan zin Yuda pakan tomini, zin timbolmbol pa tutu kizin kolman. Ŋgar kizin ta kembei: Sombe tikan kini, na bela tiŋguuru kat naman muŋgu, tona tikan. Mi sombe tila nol muriini ma timiili ma timar, na bela tikam yok ma titiyaara sala ŋwan be tiŋguuru wal buŋin ma ila lene, tona tikan kini. Tana zin len tutu boozo ta kembei. Tutu pakan iso pa kuuru ma mbooro ŋguuruŋana mi tutu pakan iso pa koroŋ pakan. a 

Zin tutu kan pakan ziŋan zin ŋgarŋan ki tutu tizem Yerusalem mi timar ki Yesu, mi tire naŋgaŋ kini tito tutu ki naman ŋguuruŋana som, mi tikan kini. Tana tire ma ambai som. Pa naŋgaŋ kini naman iŋgeeze som, mi titeege kini ma tikan. b 

Tabe tisu to tiwi Yesu. Tiso: “Naŋgaŋ ku tina tiŋguuru naman som mi tikan sorok kini. Parei ta timololo tutu kizin kolman?” Yesu ipekel kwon ma iso: “Niom tina pakamkaamŋoyom! Muŋgu Anutu kwoono Yesaya ibeede sua ta indeeŋe kat yom. Iso ta kembei:

Wal taiŋgi, zin tipakurkur yo sorok pa kwon.
Tamen lelen na, imbot molo kat pio.
Pa tipaute zin tomtom pa tutu kizin kolman, mi tiso ina tutu ki Anutu.
Tana mbulu ta tikamam be timbesmbeeze pio na, iwe koroŋ sorok.” c 

Mi Yesu iso pizin mini ma iso: “Tutu ta Anutu iur na, niom kezem ma imborene. Mi tutu ta tumbuyom bizin tiur, ta iŋgi kikiskis, mi kakam ma imbol piom.” Mi iseeŋge sua kini ta kembei: “Ŋonoono kat, niom kipizil ndemeyom pa tutu ki Anutu, bekena motoyom iŋgal ituyom tutu tiom mi koto. Mbulu tana, niom karao pa kat. 10 Nio aŋso paso, Mose ibeede tutu pataaŋa kek ta kembei:

Lem ŋger pa tomom ma nom mi mbeeze pizin.
Mi tomtom ta sombe mata pasom tamaana ma naana, som ikam sua sananŋana pizin na, kupuni ma imeete. d 

11 “Mi niom na, kakamam ta kembena som. Pa kozzo ta kembei: Sombe tomtom sa le koroŋ be iuulu tamaana ma naana pa, mi tamen ikam pizin som, mi iso pizin ma iso: ‘O, koroŋ ti, nio aŋrao aŋkam piom som. Pa iŋgi aŋur ma iwe Anutu lene kek.’ Tomtom sa iso ikam ta kembei, na niom kepeteke i som, mi kopomboli be iuulu tamaana ma naana som. 13 Ta kembena ta niom kakamam Anutu sua kini ma iwe koroŋ sorok, mi kapakurkur zin kolman tiom tutu kizin ma ilip. Mi mbulu tiom boozomen raraate men.”

Koroŋ ta ikam tomtom ma isaana pa Anutu mataana

[Mt 15:10-20]

14 Tona Yesu iboobo zin iwal ma tila kini mini, mi iso pizin ta kembei: “O niom ta boozomen, kuŋgun talŋoyom pa sua tio ti mi kakam ŋgar pa ka uunu. 15 Koroŋ ta sombe tomtom titeege mi tikan ma isula pa kopon, ina irao be ikam zin ma tisaana pa Anutu mataana na som. Mi koroŋ ta tomtom lelen iur pa ma iyooto ma ipet, ta ikam zin ma tisaana.” e 

17 Ni iso sua tana makiŋ, to izem zin iwal tina ma timbot, mi ila pa ruumu. To zin naŋgaŋ kini tiwi i be ipeeze sua tina ka uunu pizin ma tileŋ. 18 Tabe ni iso pizin: “Wai, niom tomini kakankaana? Ŋgar tiom ikam sua ti risa som? Koroŋ boozomen ta teteege mi takanan ma isula pa kopondo, ina irao be ipasaana iti pa Anutu mataana na som. 19 Pa ina ikam kosa sa pa lelende som. Isula pa kopondo men, mi molo som, to isu lene.” (Yesu sua kini ti, ka uunu ta kembei: Koroŋ ta boozomen ambai pa kanŋana. Sa ipasaana iti pa Anutu mataana som.)

20 Mi Yesu iso mini ma iso: “Mbulu ta imbot pa tomtom lelen mi iyooto ma ipet, ta ipasaana zin pa Anutu mataana. 21 Paso, ŋgar sananŋan boozomen ta imbot la tomtom lelen, ta ipiyotyooto mbulu sananŋan. Mbulu ta kembei: Tuur nol, takam kuumbu, tupun sorok tomtom ma imeete, tapasaana ula, matanda berber, takam zigzik, mbulu pakaamŋana, mbulu kizin me ma ŋge, matanda mburmbur, tipiri sua sananŋana, tapakur itundu mi terepiili waende bizin, takam mbulu sananŋan bozboozo. 23 Tana motoyom iŋgal! Mbulu sananŋan boozomen ta iyotyooto pa lelende i, ta ikam ti ma tasaana pa Anutu mataana.”

Urlaŋana biibi ki moori ta Yuda somŋan i

[Mt 15:21-28]

24 To Yesu imaŋga mini mi izem lele tina ma ila pa lele pakaana ta kar bibip ru, Tiro mi Sidon, timbot pa na. Ni ipa ma ila, to ike sala ruumu ta. Kokena tomtom tire i. Tamen ike na, irao som. 25 Pa moori ta, ni lutuunu moori, bubuŋana sananŋana izeebi ma igadgaada kat. Ileŋ Yesu uruunu, to loŋa men mi ila ipet kini. Mi moori tina, ni Yuda som. Ni Grik nan ta ki toono Ponisia ta imbot lele pakaana ki Siria na.

Ni ila ipet ki Yesu, to itop su kereene uunu mi itaŋroro i be iziiri bubuŋana sananŋana tana pa lutuunu moori.
27 Tamen Yesu ipekel kwoono ma iso: “Wai, kini kizin pikin, ko iti loŋa mi tigiibi su ma me tikan? Som. Bela pikin tikan muŋgu.”
(7:27) Sua ki Yesu ka uunu ta kembei: Uraata kini ko ila pa zin Yuda men muŋgu. Mana kaimer to ila pizin wal ta Yuda somŋan i.
28 Mi moori ipekel kwoono ma iso: “Merere, ina ŋonoono. Tamen sombe pikin tikanan kini mi muunu itoptop su, inako iwe me kan.” 29 To Yesu iso: “Ina nu pekel kat. Miili ma la ruumu ku. Pa bubuŋana sananŋana iko pa lutum moori kek.”

30 Beso moori tana imiili ma ila ruumu na, ire lutuunu moori niini ambai mi ikenne sala mbalia kini. Bubuŋana sananŋana iko pini kek.

Yesu iurpe tomtom ta, ni talŋaana imun mi kwo somŋana

31 Tona Yesu imaŋga mini ma izem lele pakaana ki Tiro, mi ila ipet kar Sidon. To ila ipet lele pakaana ki Dekapolis, mi iyembut ma ilae pa tai Galilea. g 

32 Ipet lele tana to, tikam tomtom ta ma tila kini. Tomtom tana, ni talŋaana imun mi kwoono iso kat sua som. Tana titaŋroro Yesu be iur namaana isalakaali mibe iurpe i. 33 Tana Yesu ikami ma ziru tilae ri, to izeebe namaana ru ila tomtom tina talŋaana. To ikiziu se nama lutuunu mi ipakap se tomtom tina miaana. h 

34 To mataana isala pa saamba, mi iyataaŋa ma biibi, mi iso pa tomtom tina ma iso: “Epata!” (Sua tina, ka uunu ta kembei: ‘Kaaga’.)

35 To loŋa men mi tomtom tina talŋaana ikam pus mi kwoono ikam kak, mi iso kat sua. i 

36 To Yesu iŋgalsek pizin iwal be tiso uruunu pepe. Tamen iso na som. Pa tire kat kek. Tabe kaŋkaŋ ma tila mi tisoyaara uruunu. 37 Mi wal boozomen ta tileŋ na, timorsop biibi kat mi tiso: “Wae, tomtom ti, ni irao kat. Koroŋ boozomen ta ikamam na, ambai men. Pa zin talŋan munŋan tileŋ sua, mi kwon munŋan tiso sua.”

Copyright information for `MNA