aLu 19:44
bEp 4:14; 2Tes 2:1+; 1Yo 4:1
cŊgo 5:36+; 1Yo 2:18
dTur 6:3+
eMt 10:22; Yo 15:18
f1Tim 4:1+; 2Pe 2:1; 1Yo 4:1
g2Tim 3:1+; Tur 2:4
hMt 10:22
iMt 10:18, 28:19; Mk 13:10
jDan 9:27, 11:31, 12:11
kDan 12:1; Yoel 2:2
l2Tes 2:1+
mLo 13:1+; 2Tes 2:8+; Tur 13:13+
nLu 17:23+
oLu 17:37
pEzek 32:7; Yoel 2:10,31; 2Pe 3:10
qDan 7:13; 1Tes 4:16+; Tur 1:7
rYesa 27:13; 1Kor 15:52; 1Tes 4:16
sMt 16:28
tMt 5:18
uŊgo 1:7; 1Tes 5:1+
vUn 7:21+; Lu 12:40; 1Pe 3:20; 2Pe 3:6
wMt 25:13
x1Tes 5:2+; 2Pe 3:10; Tur 16:15
y1Kor 4:2
zMt 25:21+
aaMt 8:12

Matthew 24

Yesu iso pa Urum Merere reegeŋana

[Mk 13:1-2; Lu 21:5-6]

Yesu izem Urum Merere ma ila, mi zin naŋgaŋ kini tikoŋuru i mi tisombe tiso i pa urum tana mi ruumu pakan ta timbot raama. Mi ni iso pizin ma iso: “Ŋonoono kat. Koroŋ boozomen tiŋga ta kere la pa a, kaimer ko tireege ma tipiri kiŋakiŋa ma tisu len lup. Kan koroŋŋan risa ko imbot se muriini mini na som.” a 

Pataŋana boozo kola iwedet mana urum reegeŋana

[Mk 13:3-13; Lu 21:7-19]

Tona Yesu ila ma isala abal Olib, mi mbuleene su ma imbotmbot. Mi naŋgaŋ kini tila tipet kini, to zin men ziŋan Yesu timbot mi tiwi i. Tiso: “Biibi, so kat piam. Sua ta so pa urum reegeŋana na, uraata tana ko iur ŋonoono ŋiizi? Mi sombe miiliŋana ku mi toono swoono ka nol igarau, inako ka kilalan pareiŋana?”

Yesu ipekel kwon ma iso: “Motoyom iŋgalŋgal ituyom! Kokena tomtom sa ipandelndel yom. b 

Pa wal boozo kola timaŋga, mi tipaata sorok nio zoŋ mi tiso: ‘Iŋgi nio Mesia tau.’ Mi wal boozomen ko tikan la sua kizin pakaamŋana. c 

Mi sombe keleŋ malmal ka orooro, som malmal bibip urun, na keteyom guruk mi komoto pepe. Pa mbulu ta kembena kola ipet. Mi toono swoono, nako zen. Pa toono ta boozomen ka tomtom bizin kola tiparkam malmal pizin. Mi king ta ko ikam malmal pa king ki lele toro. Yeŋyeeŋge bibip kola titok toono, mi lele pakan ko tikan peteele. d 

Pataŋana boozomen tana, ina iwe mataana pa pataŋana bibip pakan tabe tipet pa kaimer i.

“To koyom koi bizin ko tikam yom, mi tiur yom la zin peeze kan naman be tiseeze motoyom mi tipun yom ma kemetmeete. Mi toono ta boozomen kan tomtom bizin kola tiur koi piom paso, niom kototo yo. e 

10 Mbulu tana iso ipet, to tomtom boozo ko tizem urlaŋana kizin, mi tiparwe kan koi, mi tiparswe zin la ki kan koi bizin. 11 Mi wal boozomen kola timaŋga, mi tipakaam kembei zin Anutu kwoono bizin. Mi tomtom boozomen ko tikan la kalŋan. f 

12 Mi wal boozomen ko lelen par pizin mini som. Pa mbulu sananŋana kola ipet ma iwe biibi. g 

13 Tamen tomtom ta so imender mbolŋana, mi ikis urlaŋana kini ma irao swoono, inako Anutu ikamke i ma imbot ambai. h 

14 Mi ko tisoyaara uruunu ambaiŋana tiŋgi pa peeze ki kar saamba ma irao toono muŋgu, bekena tomtom ta boozomen tileŋ, tona toono swoono. i 

Pataŋana biibi kat kola ikam zin Yerusalem kan

[Mk 13:14-23; Lu 21:20-24]

15 “Kaimer ko kere wal pakan tipamender koroŋ sananŋana kat lela lele potomŋana, to lele tana isaana kat. Ka sua Anutu kwoono Daniel iso ta muŋgu kek. (Tomtom ta sombe ipaata sua ti, na ni itunu irao ikam ŋgar pa ka uunu.) j 

16 Mbulu tana iso ipet, na zin wal ta timbotmbot lele pakaana ki Yudea na, loŋa mi tiko ma tisala pa lele abalabalŋana. 17 Tana tomtom sa isombe imbot ruumu kini ka pooto, na ilela ruumu be ikam koroŋ kini sa pepe. Kaŋkaŋ pataaŋa ma ila. 18 Mi sombe tomtom sa imbot mokleene kini mi ikamam uraata, na iloondo ma ila ruumu mini be ikam mburu kini toro sa pepe. Ni tomini, kaŋkaŋ pataaŋa ma ila. 19 Zin moori ta sombe koponŋan mi zin ta pemyamŋan pa mazwaana tana, na ra, tembel zin kek. Pa pataŋana biibi kola ikam zin. 20 Tana kusuŋ pa Anutu. Kokena mbulu tana ipet pa gorgor ki yaŋ, som aigule potomŋana tabe ketende su pa i. To niom irao koko som, mi pataŋana ikam yom. 21 Pataŋana tana, ko sananŋana kat ma ilip pa pataŋana boozomen ta tipet pa toono kek na. Indeeŋe mata popoten ta Anutu iur saamba mi toono, mi imar imar ma indeeŋe koozi na, pataŋana sa ta kembei ipet pasa zen. Mi kaimer ko pataŋana toro sa ta kembei ipet mini som. k 

22 Pataŋana tana, sombe Anutu ipemet loŋa som, inako tomtom sa irao imbot na som. Tamen ni kopoono pizin wal kini ta iroogo zin pa itunu kek, tana kola ipemet ma imap karau men.

23 “Mbulu tana iso ipet, mi sombe tomtom sa iso piom ma iso: ‘Kere Mesia ta itunu tis’, som ‘Ni imbotmbot tiŋga’, na kuurla sua kini pepe. l 

24 Pa wal pakamkaamŋan kola timaŋga, mi tipakaam zin tomtom ma tiso zin Mesia, som Anutu kwoono sa. Mi ko titooro mos boozo, mi tikam uraata bibip pakan, bekena tipakaam zin tomtom pa. Mi Anutu wal kini ta ni iroogo zin pa itunu na tomini, wal tana ko titoombo be tipakaam zin. m 

25 Keleŋ! Koroŋ boozomen tana ipet zen, mi iŋgi aŋsotaara yom pataaŋa. Tana sombe tomtom sa iso piom ma iso: ‘Kere. Mesia ta ila ma imbotmbot lele bilimŋana tiŋga!’ na kala pepe. Mi sombe tiso: ‘Mesia ta imbotmbot lela ruumu leleene a!’ na kuurla sua kizin pepe. n 

27 Pa Tomtom Lutuunu isombe imiili ma imar mini, na ni ko isu kembei ta lolo ikam bil ma ikakat saamba. Tana tomtom irao toono ta boozomen ko tire i.

28 “Lele ta sombe koroŋ buzaana sa imbotmbot pa, inako man aŋkor tila tindou zin la ma bok. o 

Miiliŋana ki Tomtom Lutuunu

[Mk 13:24-27; Lu 21:25-28]

29 “Pataŋana boozomen tana sombe tipet lup, inako molo som to zoŋ mataana imeete. Mi puulu tomini, ko iyaara mini som. Mi pitik ko tizem murin mi titoptop. Mi Anutu ko itok zin koroŋ mburanŋan ta timbot sala maŋaanaŋana na. p 

30 To kilalan sa ko ipet sala maŋaanaŋana be iso zin tomtom pa Tomtom Lutuunu be imiili. Tana zin tomtom ta timbot toono na, kola titaŋtaŋ, mi tire sala pa Tomtom Lutuunu imbot lela miiri tieene, mi isu raama mburaana mi azuŋka kini biibi kat. q 

31 Tona koroŋ sa kembei ta twiiri ko itaŋ ma kalŋaana biibi, mi Tomtom Lutuunu iŋgo zin aŋela kini ma tila tipa pa lele ta boozomen be tiyogeege zin wal ta ni iroogo zin pa itunu na, ma tila tilup zin la kini. r 

Sua tooroŋana pa ke fik

[Mk 13:28-31; Lu 21:29-33]

32 “Kere la pa ke fik mi kakam ŋgar pa. Ke tana isombe iruŋ, tona kikilaala kembei iŋgi be zoŋ biibi isu. 33 Ina zaala raraate men pa mbulu ta aŋzzo yom pa i. Niom sombe kere mbulu ta boozomen tana tiwedet, to kikilaala ta kembei: Miiliŋana ki Tomtom Lutuunu, ta ka nol igarau kek. 34 Nio aŋso kat piom: Wal ta koozi kan i, ko timap pa toono zen, mi tire uraata boozomen tiŋgi ipet. s 

35 Saamba mi toono kola timbiriizi ma tila len. Tamen sua tio ko irao be ila lene na som. Ko imbotmbot men ta kembei. t 

Miiliŋana ki Tomtom Lutuunu na, tomtom sa iute ka nol som

[Mk 13:32-37; Lu 17:26-30,34-36]

36 “Nol tabe koroŋ ta boozomen tana tipet pa i, na tomtom sa iute som. Aŋela ta timbot saamba na tiute som, mi Lutuunu tomini, iute som. Tamaana itutamen ta iute. u 

37 Miiliŋana ki Tomtom Lutuunu ko kembei nonor biibi ta ipet pa mazwaana ki Noa na. Indeeŋe tana, tomtom matan sorok ma timbotmbot. Tikilaala mbulu tabe ipet pizin i som. Tikanan ma tiwinin, mi tiparwolwoolo zin, ma ila indeeŋe kat aigule ta Noa bizin tilela wooŋgo na. Tona nonor ipet ma ipambiriizi zin tomtom ma timap lup. Mi sombe Tomtom Lutuunu imiili ma imar mini, inako mbulu raraate men tau. v 

40 Nol kini iso ipet, mi tomtom ru timbot mokleene mi tikamam uraata, inako tikam ta, mi ta imbot. 41 Mi sombe moori ru tikamam uraata pa kini urpeŋana ila mbata, inako mbulu raraate men tau. Tikam ta, mi ta imbot. 42 Tana motoyom iŋgal ituyom! Pa nol tabe biibi tiom imiili pa i, ina niom kuute som. w 

43 Lak. Sombe ruumu katuunu sa iute nol tabe tomtom kuumbuŋana imar pa i, ko ikeene? Som. Ko ipamatmaata ma imbotmbot. Kokena tomtom kuumbuŋana tana ipetepaala ruumu kini mi ilela. x 

44 Tana niom ta kembena. Kozo kuurur motoyom ma kombotmbot. Pa nol ki Tomtom Lutuunu na, niom kuute som. Ni ko imar kembei ta pamururŋana.”

Zin mbesooŋo bela tiurur matan ma timbotmbot

[Lu 12:41-48]

45 To Yesu ikam sua tooroŋana ti. Iso: “Mbesooŋo ta so ni mata seŋana mi le ŋgar ambaiŋana, inako biibi kini iuri be imboro ruumu ka uraata mi irre waene bizin pa kan kini. y 

46 Mi sombe biibi kini ila lele sa ma imiili ma imar mini, mi indeeŋe mbesooŋo tana ikamam kat uraata kini, inako mbesooŋo tana ikam kampeŋana ambaiŋana. 47 Nio aŋso kat piom: Biibi kini ko iuri ma iwe mataana be imboro koroŋ kini ta boozomen. z 

48 “Tamen sombe ni mbesooŋo sananŋana, mi ikam ŋgar ta kembei. Iso: ‘Aa, biibi tio ko loŋa imar na zen.’ 49 To imaŋga mi ipun sorok waene bizin, mi igaaba zin winŋana kan mi ziŋan tiwinin ma tikanan ma tigadgaada, na kozo ire i. 50 Pa biibi kini ko imar mi ipamururi. Tonabe ikam zaaba pini, mi ipiri i ma ila igaaba zin wal ta tikam pakaamŋana pa urlaŋana kizin na, ma ziŋan tila lele sananŋana, mi tiyakyak mi zoŋon ŋekŋek ma timbotmbot. aa 

Copyright information for `MNA