aSng 2:7
bAis 55:3
cSng 16:10
dHab 1:5
eAis 49:6

Acts 13

Ee To Vateß E Banabas Me E Söl, Pare Vanö Raoe Pa Nok A Kiu Vaßaus

Topnin i ra napan va po vaman varih pa vöön va Antiök, eß to teß non a ma teß vanënën soe, me o teß vavaasis. E Banabas, ke Simeon a meh ëhnaneah Niker, me e Lusius va pa vöön Saëriniß, ke Manaën, a teß poan a teß sunön e Hëërot, me e Söl. Ee to teß ne pa taateß hin me vapenpen in a taëën. Ka Tuvuh Vasioß soe ke raoe pan, “Eöm se vateß e Banabas pen Söl pa kiu vëh nöß to vaoe voh raoe pa nok.” Ivëh, kee vapenpen e ne pa taëën, pare hinhin ne ko vahoß a koreere manih pe Banabas pen Söl, ko vanö ee pee pon.

E Banabas pen Söl To Heß A Soe Vih Manih Pa To Saëprus

A Tuvuh Vasioß to heß kokoman e Banabas pen Söl, kee nö ne manuh vöön Selusiaß to teß non sinten tahiß. Manih Selusiaß ee pon to tok po paröß, pare nö ee pa to Saëprus. Ee to vos ee vöön Salamis, pare ho ee pa iuun hinhin soneß po Jiuß, pare vatvus ee pa soe pe Sosoenën. E Jon Mak to nö vaßpeh me raoe, pareß vaßaus non raoe pa nok a kiu.

Ee to vatvi vahik ee pa to Saëprus, pare vos ee vöön Pafos. Manih Pafos ee to ep in a pah teß to pikpiuk non pan, eß a teß vanënën soe, eß a to Jiuß, a ëhnaneah e Bajisas. Eß a teß nonok ëtoß. Eß to teß vaßpeh me non a teß susun pa kaman, a ëhnaneah e Sergius Pölus. E Sergius Pölus a teß nat, ko teß me non o kokoman vih, pareß vaoe en maß pe Banabas pen Söl, eß to iu pënton non pa soe pe Sosoenën. Ivëhkëk, e Bajisas a meh ëhnaneah ‘e Elimas’, po to Grik, eß to iu vöknah non o vavaasis pe Banabas pen Söl pa ö neß se rëh ke o vaman pe Sergius Pölus keß koe a vaman e Ieesuß. Ke Söl, a meh ëhnaneah e Pöl to puh rakah non pa Tuvuh Vasioß to kuteß rakah non pe Elimas, pareß soe pan, 10 “E susun po oraß hat to teß non pën, kën teß nom pa taateß piuk, a taateß vih totoopin nën to rës e nom, parën mimiröß nom o iu vih pe Sosoenën. Eën pöß to hikta iu rakah nom a taateß vih pamëh? 11 E Sosoenën se vakmis a oah taneo non varuß vamanih, eën se kehoß voh eom pa ma siß poen.” E Pöl to soe va nën, ka varuß vakomanih a matan e Elimas to ununöh en, keß ep vapopoen en. Keß vaiu vah non ta teß se öt pa koreneah, pareß me vataare poan a hanan. 12 E voe susun va pa kaman to ep in a tah vaßih to tavus, ko töhkak po vavaasis vih va pe Sunön, pareß vaman en pe Sunön.

E Banabas Pen Söl To Heß A Soe Vih Manih Antiök Va Pa Muhin Va Pisidiaß

13 E Pöl me a ma teß nee to pët nönö vah ne, to këh ee pa vöön Pafos, pare tok po paröß ko nö ee Perga pa muhin va Pamfiliaß. Ke Jon Mak këh en pee Pamfiliaß ko nö hah en Jerusalëm. 14 Ee to nö pet ee, to këh ee pa vöön Perga ko nö, pare vos ee vöön Antiök pa muhin va Pisidiaß. Ko Poen Apaapo nee to ho pa iuun hinhin soneß po Jiuß, pare ihoß e ne. 15 Ee to ëh a pah ö po Vavaasis pe Mosës, me a ma kiun po teß vanënën soe, ke susun va pa iuun hinhin soneß hi e Pöl pen Banabas ko soe pan, “Poa kea, emöm to iu a no neöm se heß a soe va pa vaeh o vaman pemöm.”

16 Ke Pöl kë a koren ko sun pareß soe pan, “Eöm a napan va Israël, me a ma meh napan varih to vasunön nem e Sosoenën, pënton a neöß öm. 17 E Sosoenën to eöß a kën sipuura a napan va Israël to teß voh ne a nap aun manih pa muhin va Isip, ke Sosoenën vapeo rakah en pee. E Sosoenën po kikis apuh koman peß, eß to me tavus këh maß raoe a muhin va Isip. 18 Ka manih pa moeh upin po 40 kirismas a napan va Israël to vatösoe voh i ne e Sosoenën, ivëhkëk, eß to iu vaßaus avoeß voh e non pee. 19 Eß to ip vamët, ko miröß o tönim me o pöök vuteß pa ma vöön va Keenan, pareß heß en pa napan peß, a napan va Israël po oeh kurus pee. Eß to kon a napan va Israël o 450 kirismas pa vaneah o oeh avoes va Keenan.

20 Vasuksuk neß to vasun a ma teß susunön to matop me a kiiki a pop pa napan va Israël. A taateß pamëh to nö maß, ko öök pa ö ne Samuël a teß vanënën soe to teß non a teß sunön pee.

21 E Pöl to vaato avoeß e non, pareß soe pan, “Po poen no a napan va Israël to hin a teß sunön pa matop raoe, e Sosoenën to heß raoe e Söl, e sunaiß e Kis. Eß a teß va po vuteß pe Bënjamin. Eß to teß non a teß sunön pee po 40 kirismas. 22 E Sosoenën to vahik en pe Söl këh a tasun, pareß vateß varuß en pe Devit a teß sunön pa matop a napan va Israël. E Sosoenën to soe ke ra napan pan, ‘E Devit e sunaiß Jësiß, eß a teß nöß to iu rakah noß. Eß se nok a ma tah pa ö nöß to iu va noß.’ 23 E Ieesuß a teß va po vuteß pe Devit, ke Ieesuß a teß ne Sosoenën to vateß voh eah pa kon hah a napan va Israël vamanih pa ö ne Sosoenën to soe vaman vavoh.

24 E Pöl to vaato avoeß e non, pareß soe pan, “E Ieesuß to meß voh e non pa taneo a kiu peß, e Jon he vanënën ke non pa napan va Israël pa ö se panih a ma taateß hat pee, ko vatet a taateß vih, kee pupui raoe. 25 A siß ö hat ke Jon vahik en pa kiu, peß pareß soe ke ra napan pan, ‘Eöm koman nem pan, eöß eteh? Eß hikta teß non pan, eöß ivëh nöm to anoeh voh e nem. Ivëhkëk, pënton öm. A pah teß se suk maß neoß, eöß hikta vih onöt noß pa vaßaus eah pa ihan o uris vëh pa poa suß peß.’

26 E Pöl to vaato avoeß e non ko soe pan, “Ea a ma napan va Israël, ea o pus koaß pe Abraham, me eöm a ma meh upöm teß to hikta teß nem pan eöm ro Jiuß to vasunön nem e Sosoenën, a soe pe Sosoenën to teß va non manih pa Soe Vih to soe ka ra, pan e Ieesuß to hehe a ra. 27 O teß susun to teß ne Jerusalëm, me a ma napan to hikta nat voh ne a ö ne Ieesuß se kon hah a ra, pare hikta maaka ne a soe voh po teß vanënën soe vëh nee to ëhëh ne po Poen Apaapo. Ee to vateß poë po vahutët ka tah pamëh to vapuh en pa soe voh po teß vanënën soe. 28 Ee to hikta taum ro ta hat manih peß, nee se voh ip vamët suk poë, ivëh, kee hin a teß susun e Paëlat a ö nee se ip vamët poë. 29 Ee to nok vahik ee pa ma tah pa ö no teß vanënën soe to kiun suk vavoh manih po Puk Vapenpen. Ee to vöknah këh a kuruse, pare pe ee peß po vapeepe. 30 Ivëhkëk, e Sosoenën to vatoßtoß taneß hah poan po vapeepe. 31 A ma poen peo, neß to tavus hah a napan varih neß to taneß me voh maß Galiliß, ko öök maß Jerusalëm. Ee a ma napan to ep voh ne a ma tah poë varih, pare vatvus ne a soe manih pa napan va Israël.

32 E Pöl to vaato avoeß e non pareß soe pan, “Ivëh, kemöm teß nem pa heß a Soe Vih manih peöm. A ma tah varih moaan voh ne Sosoenën to soe vaman voh a ö neß se heß e sipuura, kuru vëh e Sosoenën to heß en pe Ieesuß manih pea a ma pus koaß pee. Eß o heß pe Sosoenën manih pea, suk eß to sun hah ko teß toßtoß e non. E Sosoenën to vatoßtoß taneß hah e Ieesuß po vapeepe, pa ö no Puk Vaëhëh to kiun va non pan,

‘Eën e koaß peöß,
kuru eöß e tamömah.’ a 
34 E Sosoenën to sosoe suk non a ö neß to vatoß hah Ieesuß pan, eß se vatoß poan keß hikta se mët hah non ko koa. Pareß soe pan,

‘Eöß to tapui a neöm,
paröß heß a ma tah vihvih moaan voh nöß to soe voh a ö söß heß e Devit,
köm se ep ko vaman rakah.’ b 
35 Ka manih po meoh Vaëhëh e Sosoenën to soe vamanih pan,

‘Eën se nat nom anoe a teß vivihan pën,
keß koaß koman o vapeepe.’ c 
36 E Pöl to vavaato avoeß e non, pareß soe pan, “E Devit to vavatet voh non o iu pe Sosoenën, ko mët en, kee pe poë havin a ma supnaiß peß, keß koa en koman koveß. 37 Ivëhkëk, a teß vëh ne Sosoenën to vatoß taneß po vapeepe, eß to hikta koa voh. 38 Ivëh, kën kea, eöm se nat vavih va nem manih pan, e Ieesuß a paeh varoe se ihan anoe a ma hat pa napan kurus pa ö nee se vaman ne poë, kee vakamöß me e Sosoenën keß pokaß raoe o teß totoopin. Ivëhkëk, o Vavaasis pe Mosës to hikta onöt non a ihan anoe a ma hat peöm, köm teß nem a ma teß totoopin. 40 Ivëh, köm se matop nem a tah pamëh tomeß tavus a neöm vamanih pa ö no o teß vanënën soe to soe vavoh. Ee to soe vavoh manih pan,

41 ‘Eöm a ma teß varih to vavovoeak me vapikpiuk nem e Sosoenën,
eöm se matop nem.
A kiu vëh nöß to nonok noß manih po poen nöm to teß toßtoß nem,
a teß se keh soe vamaaka ro ken peöm pa ma tah nöß to nonok noß,
eß a ma tah varih nöm se keh koe a vaman,
eöm se mët em.’” d 
42 E Pöl pen Banabas to tavus këh ee pa iuun hinhin soneß po Jiuß, ka ma teß nö maß, pare soe ke raoe pan, “Po moeh Poen Apaapo eöm se nö maß paröm soe vamaaka hah ka möm a ma soe varih nöm to soe ka möm ko vapet o vavaasis pamëh.” 43 A ma napan to tavus vahik ee, pare suk ee pe Pöl pen Banabas. Ka ma napan varih ee o Jiuß, me a ma teß varih to hikta teß pan ee ro Jiuß to panih, ko vavatet ne a ma taateß po Jiuß. E Pöl pen Banabas to vakikis ne raoe pan, ee se teß tamoaan ne paan o ururuan pe Sosoenën.

44 Po meoh Poen Apaapo a napan kurus va pa vöön pamëh, to nö ee maß pa pënton a soe pe Sosoenën. 45 Ivëhkëk, o Jiuß varih to hikta vaman ne to ep a nap peo rakah to tönun maß ko kokoman pee hikta teß vih non. Ee to punöß rakah e ne pa vöknah a soe pe Sosoenën, pare soe pan, e Pöl to pikpiuk e non. 46 Ivëhpëhkëk, e Pöl pen Banabas to eh rakah ee ko soe pan, “O man, emöm se voh heß momoaan a neöm a soe pe Sosoenën, ivëhkëk, eöm to heß tonun voh a soe pamëh. Keß teß va non manih peöm to hikta onöt nem a kon o toßtoß tamoaan. Ivëh, kemöm se këh em peöm, pamöm nö em po meoh upöm napan to hikta teß ne pan ee ro Jiuß pa heß raoe a soe. 47 E Apuh to soe ka möm pan,

‘Eöß to vahoß a oah vamanih po ëman to vovoh ke non a napan,
kën se vaßaus a ma meoh upöm napan to hikta teß ne o Jiuß va pa meh vöön manih po oeh kurus,
ke Sosoenën se kon hah raoe.’” e 
48 A ma napan to hikta teß ne pan ee ro Jiuß to pënton a soe pamëh ko kokoman pee pah vih rakah en. Kee vaeö rakah ne a Soe Vih pe Sosoenën to ruk raoe, suk e Sosoenën to eöß raoe, kee tavus ee a napan va po vaman to kon o toßtoß tamoaan. 49 Ka napan varih pa muhin pamëh, kon kurus ee pa soe pe Sunön. 50 Ivëhkëk, o Jiuß varih to hikta vaman ne to kunkuin ee po kokoman po teß susunön varih vöön me ro köövo susunön varih to vaman ne a taateß po Jiuß, kee vakihat me ee pe Pöl pen Banabas. Pare veo tavus këh ee pee pa vöön pee. 51 Ivëh, ke Pöl pen Banabas sisinuh ee po kusan vëh pa moeere pa matan a napan to vatösoe ne manih vöön Antiök. Pare këh ee pa vöön pamëh, ko nö pet ee manuh vöön Aëkoniam. 52 Ivëhkëk, ka ma teß varih to vaman ne e Ieesuß manih vöön Antiök, teß rakah me e ne po vaeö, suk a Tuvuh Vasioß to puh non pee.

Copyright information for `TPZ