bProv 3:11-12
dEks 19:12-13
eLo 9:19
hHag 2:6,21

Hebrews 12

Ea Se Nat No E Ieesuß, Para Vaman No Eah

Ea to teß me no pa ma teß va po vaman varih nöß to vavahutët suk varuß noß. Ee to mët voh ee, ivëhkëk, ee to ut e ne pa pop pea.
[Ee to mët voh ee, ivëhkëk, ee to ut e ne pa pop pea.] A ma teß varih to mët, pare ut e ne a pop pea, ee a ma teß vih, ka se koe a naöp raoe.
Ivëh, ka se öt vakis o vaman, ka se tavus manuh pe Sosoenën. Ea se öt vakis o vaman pea vamanih po teß to vaveo ne po vavaveo, vamanih pa teß are. Ea se koe a ma taateß hat tomeß rëhtöön a ra pa tavus manuh pe Sosoenën.
Ea se kuteß no na manuh pe Ieesuß, pe eß a pusun in o vaman, pareß vapuh non o vaman pea. E Ieesuß to han non pa kuruse, suk eß to nat e non po vaeö apuh neß se kon. Ivëh, keß hikta teß poet voh non pa han pa kuruse. Kuru neß to ihoß non pa papmatö pa ö ihoß pa teß sunön vëh e Sosoenën, ivëh, neß to teß suk me non a tasun pa matop a ma moeh tah kurus.

Ivëh, köm se koman hah nem a ö ne Ieesuß to sun vakis voh e non, pa ö no nap hat to miröß poë. Ko vaman peöm se teß kikis non manih peß, paröm nat nem koe rom. Eöm to teßteß nem a ma punis apuh, suk a ma meh peöm to punöß ne pa rëh a neöm manih pa ma taateß hat vamoaan. Ivëhkëk, eöm to meß avoeß e nem pa öök manih pa ö nee se ip vamët a neöm. Eöm to anoe pöß voh em pa ma soe va pa vaeh o vaman ne Sosoenën to soe voh ka neöm a ma koaß peß, pareß soe pan,

“Koaß peöß,
eën se pënton soe pa ö ne Sosoenën se rëp vavaasis a oah.
Parën nat nom haraß vöknah pa ö ne Sosoenën to kehkeh vatotoopin a nom oah.
Suk ataeah, e Sosoenën to vavaasis non sih a ma teß neß to iu non.
Pareß vakmis non a ma koaß peß, suk eß to iu non pan,
ee se teß ne pa taateß totoopin.” b 
Ivëh, ka se teß ee pa ma punis to teß va ne manih po kamis no a ma tamaara to heß a ra, suk ea to nat e no pa ma tamaara to iu vaßaus a rora a ma koaß pee. Suk ee to iu a rora se teß vavih no pa taateß totoopin. E tamömah se keh hikta vakmis a nom oah, eën to hikta teß nom pan, eën e koaß rakah peß. Ivëh, kën se teß nom e koaß hikten taman. Manih pa ma tamaara, eße to vakmis a rora ka se ta no raoe. Ivëh, ka se teß no paan e Tamaara vöh pa vöön va kin, po poen neß to vakmis a ra, marën a vaßaus a ra, pa ö neß se heß a ra o toßtoß tamoaan. 10 A ma tamaara to vavakmis a rora sih pa ö nee to ep ne to teß vih non. Ivëhkëk, e Sosoenën to vakmis a rora pa ö neß se vaßaus a rora, ka se kon a taateß vivihan koman peß. 11 A ma tamaara se vakmis a ra, suk a tah na to nok vahat. Eße to vatamak ee pea, ka hikta se teß vaeö no. Ivëhkëk, amot ea varih to kon kamis, se kon ee po kokoman tö me a taateß totoopin.

12 Ivëh, köm se sun vakis ko teß kikis nem po vaman peöm, paröm vaeh nem o vaman pa ma meh teß. 13 Eöm se teß vatotoopin nem pa ma taateß peöm. Ivëh, ka ma meh teß to hikta vaman vakis ne, se vatet a taateß totoopin pamëh, pare vaman vakis hah e Sosoenën.

14 Eöm se teß vakamöß me nem ro upöm teß, paröm punöß pa teß vavivihan. Suk ataeah, eöm hikta se ep amot nem e Sosoenën pa ö nöm se hikta teß me nem a taateß vivihan. 15 Eöm se matop nem, tomeß a ma paeh peöm këh hah o ururuan pe Sosoenën. Keß eöm tomaß tavus vamanih po meon hat to pu ko miröß a ma meh tah.
A paeh teß to këh hah o ururuan pe Sosoenën, pareß tavus vamanih po meon hat to pu ko miröß a ma meh tah. A pusun in a soe pamëh to soe va non manih pan, o meon hat vëh, eß a teß to këh hah o ururuan pe Sosoenën. O meon hat to pu maß, eß a teß pamëh to teß vaßpeh me non o teß va po vaman. O meon hat to miröß a ma meh tah. Eß a teß pamëh to nok a ma taateß hat, ka ma meh teß ep suk, pare vatet a taateß hat pamëh. Ivëh, keße kurus to këh tavus ee po ururuan pe Sosoenën.
16 Eöm se matop nem, ta peah va peöm tomeß tavus a teß rëhrëh, me a meh tomeß hikta vaman non e Sosoenën vamanih pe Isoß. Eßeß to panih a tasun neß se kon taneß maß pe tamaneah. E Isoß to heß a tasun peß pa ö neß to soe vaonöt vamanih pan, e kea soneß peß Jekop se kon a tasun pe tamëëre, pa ö ne Jekop se keh heß poan a taëën. 17 Vasuksuk ea to nat e no pe Isoß to iu kon voh non a tasun manih pe tamëëre. Ivëhkëk, eß to hikta onöt non a panih o kokoman pe tamëëre, ivëhpëhkëk, eß to okook voh non pan, eß se kon hah a tasun peß.

18 Ivëh, köm hikta nö vavoh maß manih pa ö no napan va Israël to nö vavoh maß, pare tavus e Sosoenën manih pa tope vëh na to onöt no a ep, a ëhnan a tope pamëh a tope Saënaëß. A tope pamëh no o suraß apuh to teß voh non, me a popoen apuh to vatvus o naöp, me a ivat apuh to tavus. 19 Ka napan va Israël to tënan a tah to tanih va non manih pa suvin me o vaato pe Sosoenën, to tataneß no maß tope Saënaëß. Pare hin vakis e pe Mosës pa ö se nat ne tënan hah ta meh soe pe Sosoenën. 20 Suk ataeah, ee to nanaöp voh ne a soe vëh nee to tënan,

“Ahikta pah tah se vatiruß manuh pa tope, ta pah tah se keh vatiruß, a napan se tösvös ee peß.” d 
21 E Mosës to naöp voh e non pa tah neß to ep, pareß soe pan,

“Eöß to naöp vörep rakah e noß, ko rikrik e noß.” e 
22 Ivëhkëk, eöm to tavus voh em pa tope vëh na to hikta onöt no a ep, a ëhnan a tope pamëh, a Saëon, eß a vöön apuh pe Sosoenën toßtoß tamoaan, no ankeroß peo peß to teß ne pa Jerusalëm voon. O ankeroß varih na to hikta onöt no a ëh raoe, ee to vaeö tamoaan ke ne e Sosoenën. 23 Eöm to nö em maß po vakum vaeö po koaß vamomoaan
[... po koaß vamomoaan ...] E koaß oeteß vamomoaan manih po Jiuß to kon a tasun apuh oah manih pa koman a kën taman, pareß kokon non a ma tah vihvih oah. A ma koaß kurus pe Sosoenën to teß va ne nën.
no a ëhnëëre to kiun non manuh pa vöön va kin. Eöm to nö em maß pe Sosoenën, a teß to kiiki non a ma apen a napan kurus. Eöm to tavus em manuh pa apeera nap vih, ne Sosoenën to pokaß non raoe a nap totoopin.
24 Eöm to nö em maß manih pe Ieesuß, a teß to vatotoopin o vatompoan voon. Eß to vavoon a ra po eraß to soe vanat a rora a ma tah to teß vih oah e ne po eraß pe Ebel. Suk o eraß pe Ieesuß na hikta se piun va no manih po eraß pe Ebel.
[... o eraß pe Ieesuß na se hikta piun vamanih po eraß pe Ebel.] A piun po eraß pe Ebel to teß va non manih pa ö ne Sosoenën to soe pan, e Keen se taum amot a punis, suk eß to ip vamët e kea peß Ebel.


25 Eöm se matop nem, ko koe a pënton varo e Sosoenën vëh to vavaato non. A ken sipuineöm to pënton varo voh ee pa soe pe Mosës manih po oeh, pare taum ee pa ma punis. Ivëh, ke ea me se taum o punis apuh oah, pa ö na to pënton varo a soe pe Sosoenën, to vavaato taneß e non maß pa vöön va kin. 26 A soe peß to kö en po oeh, ivëhkëk, eß to soe vamanih pan,

“Eöß hikta se kö varoe noß o oeh, a akis me.” h 
27 A soe to soe ka rora pan, a ma moeh tah varih po oeh ne Sosoenën to nok voh se variu ee, ke Sosoenën se panih en pee. Ivëhkëk, a ma tah varih to hikta onöt ne a variu, pare hikta se panih ne.

28 Ea se teß vivihan no ko vavatet no e Sosoenën, suk ataeah, ea to teß no paan o matop vih peß. Ivëh, ko matop vih vëh hikta se variu non, pareß teß tamoaan e non. Ea se hinhin no e Sosoenën, ko heß vaeö no eah, ko vasunön eah, para ta no eah. 29 Ea se vaman no a ma soe man pe Sosoenën, suk eßeß to vakmis non o teß to vatösoe ne. A vakmis peß to teß va non manih po suraß to onöt non a ës vahik a ma tah kurus.

Copyright information for `TPZ