James 1

A Ö No A Napan Pe Kristo Se Teß Vavih Va Ne

Eöß e Jëmis, a teß kikiu pe Sosoenën me e Apuh pea e Ieesuß Kristo.

Eöß to kiun ka nös neöm a havun me pöök vuteß va pa napan va Israël to vaman nem e Kristo, to teß vakëkëh këh nem a muhin koman peöm.

A potan avih rakah manem peöm.

A Ma Punöß To Vakikis A Rora

Kën kea me a ma vameneoß, po poen ne eöm se taum a ma vu punöß, eöm se teß vaeö rakah nem. Suk eöm to nat e nem, a ma punöß poë varih to pupunöß ne a ma vaman peöm, marën a vakikis a neöm pa sun vakis po vaman, köm teß nem pa taateß anoeh. Ivëh, ke eöm se koe a taateß anoeh, keß kiu ko vataare a taateß vivihan pa ma tah ne eöm to nonok nem. Ivëh, ke eöm se tavus em o teß natsean to teß me nem a taateß totoopin.

A Teß To Kökööt Non Po Kokoman Vih, Eß Se Hin E Sosoenën Keß Heß Poan

Ivëhkëk, ta paeh peöm se keh kökööt non po nat vih, eöm se hin e Sosoenën keß heß a neöm. E Sosoenën to heßheß non a ma tah peo manih pa napan, pareß teß vaeö e non pa heß a napan kurus. Ivëh, keß se heß en peöm po nat vih. Ivëhkëk, a tëëm ne eöm to hinhin nem e Sosoenën a tah, eöm se vaman rakah nem, ko kokoman peöm nat non teß vaponkiß non. A teß ponkiß kokoman to teß va non manih pa supa vöh tahiß, no a tuvuh to teßteß vah non. A teß ponkiß kokoman pamëh to koman non a poa tah vakëkëh pa pah tëëm, pareß hikta onöt non a koman ta pah tah neß se nok. Eß se nat non koman non pan, eß se kon taneß ta pah tah manih pe Apuh.

E Jëmis To Heß A Soe, Suk A Nap Arus Me A Nap Öt Ö

A napan va po vaman varih o arus, ee se teß vaeö ne. Suk e Sosoenën to kë a ëhnëëre. 10 Ivëhkëk, o teß varih o öt ö vörep, ee se teß vaeö ne, pa ö ne Sosoenën to vöknah a ma ëhnëëre. Suk ataeah, a ma teß poë varih to ununun a ma tah peo se mët vamanih pa ma töpkaß naon va muhin. 11 A potan se pa vaororan maß, pareß pa varak en pa ma naon. Ka ma töpkaß vußvuß ee, ka ö vëh to vamatan vavih non o töpkaß se hik en. Eß to vatoe e non pa ö no a nap öt ö vörep se mët a va, ee he teß avoeß e ne pa matop a ma kiu moniß pee.

A Taateß Punöß To Hikta Taneß No Maß Pe Sosoenën

12 O poen no a punöß to nö maß po teß, kee sun vakis ne, ee se teß vaeö e ne. Ee se keh vaoah voh a punöß pamëh, e Sosoenën se voen raoe po toßtoß tamoaan. E Sosoenën to soe vaman voh a tah vëh po teß varih to iu rakah ne poë. 13 A punöß se keh tavus manih po teß, ee se nat ne soe pan, “E Sosoenën to pupunöß a no möm.” Ahik. A taateß hat to hikta antoen non a punöß e Sosoenën, me e Sosoenën koman to hikta antoen non a punöß ta pah teß pa taateß hat. 14 Ivëhkëk, a punöß to tatavus non sih pa napan pa ö no o iu hat koman va pa ma komëëre to me ke raoe. Kee oon ee po iu hat koman pee. 15 Ko iu hat pamëh me en pee pa nok a hat, ka hat pu vaßpuh en, ko vatvus en maß pa mët.

16 Ma kea me kën vamen, eöm tomaß piuk hah këm po iu hat pamëh. 17 A ma taateß vih me a ma heß vihvih kurus to tataneß ne maß manuh pe Sosoenën. A ma heß vih varih to heß ne o maaka to tataneß ne maß pa Teß vëh to nok voh a ma tah kurus, a potan, me a sivö me o vesun. A ma paeh pee to vapapanih vah e ne sih, pa ö nee to nönö vah ne manih pa akis. Ivëhkëk, e Sosoenën to vatoe tamoaan e non, ko heßheß tamoaan e non pea pa ma heß vih peß. 18 O iu koman pe Sosoenën, keß heß koe ka ra o toßtoß voon manih pa soe man. Ivëh, ka se teß me no a tasun apuh oah manih pa ma moeh tah kurus neß to nok voh.

A Taateß Pënton A Soe Ko Vatet

19 Eöm se nat nem a tah vaßih, a ma kea me kën vamen, eöm se pënton soe tamoaan rakah nem, ko vavaapun nem pa vaato. Paröm nat nem heheve vëvëhöß nem, 20 suk a taateß heve to hikta onöt non a vaßaus a neöm, köm teß nem po toßtoß totoopin vëh ne Sosoenën to iu non. 21 Ivëh, ko toßtoß peöm se teß tavus këh non a ma taateß rëhrëh, me a ma vu taateß hat. Köm se teß nem pa taateß tö, ko öt nem o vavaasis pe Sosoenën vëh, neß to nep pa ma kupu peöm. Ko vavaasis pamëh to onöt non pa kon hah a neöm.

22 Eöm se vavatet nem a tah no vavaasis pe Sosoenën to sosoe non, eöm se keh tënan akuk nem, ko hikta vavatet nem o vavaasis pamëh, eöm to pikpiuk koman hah a nem. 23 A napan varih to pënton ee po vavaasis pe Sosoenën, pare hikta vavatet ne o vavaasis pamëh. Ee to teß va ne manih pa napan varih to ep a ma matëëre manih po siroak. 24 Ee to ep ne a ma matëëre, pare nö ke ko vanun vëvëhöß hah ee pa ö nee to matan va ne. 25 Ivëhkëk, a nap vaeö oah ivarih, a napan varih to sisi vavih ne o vavaasis totoopin pe Sosoenën to nonok non a napan, kee teß taihan e ne. Kee teß ne pa sisi vatëh o vavaasis pamëh. Ko hikta nat ne pa vanun a tah nee to tënan, ivëhpëhkëk, ee to vavatet e ne pa ö no vavaasis pe Sosoenën to soe va non. Ko teß varih to vavatet ne o vavaasis pamëh, ee se teß vaeö rakah e ne.

A Taateß Man Va Pa Kë E Sosoenën

26 A napan va po vaman varih to koman ne pan, ee a nap “rorotuß”, ivëhkëk, ee to hikta matop vavih ne a meëre, ee to pikpiuk koman hah a ne. Ivëh, ka taateß “rotuß” pee, eß a tah akuk rakah. 27 O “rotuß” vëh ne Sosoenën e Tamaara to ep non poan to maaka, pareß hikta teß non ta tah hat, ivaßih, a taateß matop o koaß nök, me o köövo amop varih to iu ne o vaßaus, me a taateß teß taihan këh a ma taateß hat va po oeh vëh.

Copyright information for `TPZ