John 18

E Jiutas To Heß E Ieesuß Pa Koreera Napan Varih To Hat Ov E Ne Poë

Matiu 26:47-56, me Mak 14:43-50, me Luk 22:47-53

E Ieesuß to nok vahik en pa hin peß. Pareß pahan en pa siß ruen soneß nee to popokaß ne a Kidron, eß me ra ma vamomhë peß. Manuh pa pap ruen vöh, eß to teß voh non a rak nën, ne Ieesuß me ra ma vamomhë peß to nönö vah ne pa koman a rak pamëh. Ke Jiutas vëh a teß se vikuh e Ieesuß manih po teß varih to hat ov e ne poë, to nat vavih e non pa ö pamëh. Suk ataeah, a ma tamoaan ne Ieesuß me ra ma vamomhë peß to tötönun ne sih nën. Ivëh, ke Jiutas me en maß pa nap vëvënsun va Room me a ma pah teß varih to ut ne sih a Iuun Hinhin Apuh, no teß susunön ësës heß, me ro Parësiß to heß poë. Kee nö ee manih pa ö ne Ieesuß to teßteß non me ra ma vamomhë peß. A nap vëvënsun to teß nö ne maß a ma tah vavapus me. Ee to öt nö ne maß a ma ram me a ma vauß. Ivëhkëk, e Ieesuß to nat momoaan en pa ma taneah to kehkeh tanok ne manih peß. Ivëh, keß huk vatët en manih pee. Pareß hi raoe pan, “Eöm vavaiu vah nem eteh?”

Ka nap vëvënsun piun poë, pare soe pan, “Emöm to kehkeh ep nem pe Ieesuß va Nasarët.”

Ke Ieesuß piun raoe, pareß soe pan, “Eöß ivaßih.” Ke Jiutas a teß vëh to vikuh e Ieesuß manih pa korera napan varih to hat ov i ne poë to sun vaßpeh me e non pee.
Ke Ieesuß soe vakomanih, “Eöß ivaßih.” Kee tahoak hah ko vuß ee po oeh.

Ke Ieesuß hi hahah kov en na pee pan, “Eöm vaiu maß eteh?”

Kee soe ke poë pan, “E Ieesuß va Nasarët.”

Ke Ieesuß piun hahah kov en pee, pareß soe pan, “Eöß to soe vu keoß peöm, eöß akuk ko vi vëh. Eöm se keh iu ep ka no neoß koe a ma teß varih, kee hah na.” A tah pamëh se tavus, ko vapuh a soe ne Ieesuß to soe moaan voh, pareß soe pan, “Ahikta paeh va pa napan varih nën to heß voh a neoß se ro.”

10 E Saëmon Pitaß to teß me non o rapis rë. Eß to rëh o rapis rë pamëh, ko moes kurus en pa pap tenan matö pa teß kikiu pa Teß Susun po Teß Ësës Heß. A ëhnan a teß kikiu pamëh e Malkus. 11 Ivëhkëk, e Ieesuß to soe ke Pitaß pan, “Vahoß hah na o rapis rë pën manih pa ö pepet peß. Eën koman kës nom pan eöß to hikta onöt noß a kaak manih pa kap va po kamis vëh ne Tamön to heß voh a neoß?”

A Nap Vëvënsun To Me Ee Pe Ieesuß Manuh Pe Anas

12 E Ieesuß to sosoe vahik va ko non manih, ka nap vëvënsun, me a teß vaßih to vovoh ke non sih raoe, me ro teß varih to ut ne sih pa Iuun Hinhin Apuh, to öt ee pe Ieesuß, pare nohnoh ee peß po uris eh. 13 Ee to me vovoh ee peß manuh pe Anas. E Anas e nomanih e Kaëfas. Po kirismas pamëh ne Kaëfas to teß non a Teß Susun po Teß Ësës Heß. 14 Keßeß rakah ko a teß pamëh to soe vanat voh ken po teß susunön po Jiuß pan, “Eß to vih rakah non pa ta pah teß se kon a tasun pea a napan va Israël, pareß mët. Peß to hikta vih non pa napan pea se ro kurus manih pa koreera nap vëvënsun va Room.”

E Pitaß To Soe Pan Eß To Hikta Nat Non Pe Ieesuß

Matiu 26:69-70, me Mak 14:66-68, me Luk 22:55-57

15 E Saëmon Pitaß pen a meh vamomhë to suksuk amamot nö e ne pe Ieesuß. E Susun po Teß Ësës Heß to nat vavih rakah e non pa meh vamomhë pamëh. Ivëh, neß to ho vaßpeh suk me e Ieesuß manuh koman a kiikin va mahën vëh to teß non pa iuun pa Teß Susun po Teß Ësës Heß. 16 Ivëhkëk, e Pitaß to sun avoeß e non maß manuh mahën po sinten o hopaß. Ka teß vamomhë vëh
A teß vamomhë ne Susun po Teß Ësës Heß to nat vavih non, ivëh, e Jon.
no a Teß Susun po Teß Ësës Heß to nat vavih non sih poan to nö, pareß soe vanat e koaß mon vëh to ut non po hopaß, pareß me ho en maß peß.
17 Ke köövo vëh to ut non po hopaß to inan e Pitaß, pareß soe ke poan pan, “Eën me poß ko toh a meh vamomhë pa teß pamëh?” Ke Pitaß vonih, pareß soe pan, “Ahik, eöß to hikta teß noß, pan eöß e vamomhë pa teß pamëh.”

18 A muhin to parin a tutuvuh vörep. Ka nap kiu me ro teß utut vaës ee pa suraß, ko maßkis e ne. E Pitaß me to teß vaßpeh me e non nën, pareß maßkis me e non pa suraß pamëh.

E Susun Po Teß Ësës Heß To Hi E Ieesuß A Ma Hi

Matiu 26:59-66, me Mak 14:55-64, me Luk 22:66-71

19 Ka poa vamomhë pe Ieesuß sun avoeß e ne mahën, ka Teß Susun po Teß Ësës Heß ihi e non pe Ieesuß pa ma hi suk a ma vamomhë peß, me a ma soe varih neß to vavaasis non sih a napan. 20 Ke Ieesuß piun a hi pe Susun po Teß Ësës Heß, pareß soe ke poan pan, “Eöß to vavaasis voh noß sih a napan a ma soe peöß manih mahën, me manih koman a ma iuun hinhin soneß peöm, me manih koman a Iuun Hinhin Apuh, me manih pa ma ö tötönun pa napan va Israël. Eöß to hikta vavaasis vakoaan voh noß a napan, ahik. 21 Eën hi suk va ka neoß manih ataeah pa ma soe nöß to vavaasis noß sih? Eën se keh iu nat vavih nom, eën se nö, parën hi a napan varih to tënan voh ne a ma soe peöß. Ee me to nat vavih e ne pa ma tah nöß to vavaasis voh noß.”

22 E Ieesuß to sosoe va ko non nën, ka teß vëh to ut non sih a Iuun Hinhin Apuh to sun non manih pa havineah, tapan en peß, pareß soe pan, “Eß ko vëh a ö nën se piun va in a soe pe Susun po Teß Ësës Heß eh? 23 Ke Ieesuß piun a soe pa teß utut pamëh, pareß soe ke poan pan, “Eöß se keh nok voh eoß pa ta pah soe hat, soe ka neoß ah a soe pamëh. Ivëhkëk, eöß to sosoe ke noß sih a napan a ma soe man vaviß, ataeah nën to tapan suk poß a neoß?”

24 E Anas to vanö en pe Ieesuß manuh pe Kaëfas. Ee to hikta pureß avoeß këh ne poë po uris vëh no teß utut to nohnoh maß poë.

E Pitaß To Vapöök Soe En Pa Ö Neß To Hikta Nat Non Pe Ieesuß

Matiu 26:71-75, me Mak 14:69-72, me Luk 22:58-62

25 E Pitaß to sun avoeß e non po sinten suraß, pareß maßkis non, ka ma meh teß nee to pët maßkis ne inan poë, pare hi ee peß pan, “Eh, eën me poß ko toh a meh vamomhë pe Ieesuß?” Ivëhkëk, e Pitaß to vonih en, pareß soe ke raoe pan, “Ahik, eöß to hikta teß noß pan, eöß e vamomhë peß.”

26 Ivëhkëk, eß to teß non a pah teß kikiu pe Susun po Teß Ësës Heß to maßkis me eß non manih po suraß, a teß pamëh eß to vatompoan me non a teß vëh ne Pitaß to moes kurus voh maß a tenaneah, to soe ke maß e Pitaß pan, “Eh, eöß to ep vaßpeh me pöß voh e noß maß pën, me e Ieesuß manuh pa koman a rak.’ 27 E Pitaß to soe hah ken pee pan, “Ahik.” Eß to sosoe va kon non nën, ke toaß oeteß tötö en.

Ee To Me E Ieesuß Manuh Pe Paëlat

Matiu 27:1-2; 27:11-14, me Mak 15:1-5, me Luk 23:1-5

28 Pa pöstakah rakah no teß susunön po Jiuß to taß o teß utut pan, ee se me taneß maß e Ieesuß manuh pa iuun pe Kaëfas, pare me poë manuh pa iuun pa teß susun va Room vëh e Paëlat. Ivëhkëk, ee to hikta ho vaßpeh me poë manuh koman iuun. Suk ataeah, ee to koman ne pan, ee tomeß tavus o teß hat manih pa matan e Sosoenën, pare hikta onöt ne a nö manuh pa Taëën Apuh va po Pasovaß. 29 Ivëh, ka napan poë varih anoeh e ne mahën, ke Paëlat tavus taneß hah en maß koman iuun, pareß hi raoe pan, “Eöm kehkeh vahoß suk nem a teß vëh ataeah po vahutët?”

30 Ka napan poë varih piun va in a soe pe Paëlat manih pan, “A teß vëh se keh teß non pan, eß a teß hikta nonok hat, emöm to hikta onöt nem a me maß eah manih pën.”

31 Ke Paëlat piun va in a soe pee manih pan, “Eöm koman se me eah, paröm vahoß eah po vahutët vamanih pa ö no a taateß peöm to teß va non, peöß to hikta nat noß ta tah se röß vahoß suk eah po vahutët.

Ivëhkëk, o Jiuß to piun a soe pe Paëlat, pare soe ke poë pan, “Emöm to hikta teß me nem ta soe vaonöt va pa ip vamët ta pah teß.”

32 Ka ma tah varih se keh tanok ee, ka nat ee pa tah ne Ieesuß to sosoe suk voh non to tavus vaman en. Eß to sosoe suk voh non a ö neß se mët vah ava manih pa kuruse.

33 E Paëlat to ho hah en koman iuun, pareß vaoe en na pe Ieesuß, keß nö en maß manih peß, keß hi poan pan, “Eën ko a teß sunön po Jiuß, ha?” 34 Ke Ieesuß piun a hi pe Paëlat, pareß soe ke poan pan, “A hi koman pën ivëh, keß, a ma meh teß to soe ka oah, pan eöß eteh?” 35 Ke Paëlat piun a hi pe Ieesuß, pareß soe ke poan pan, “Eën koman to nat e nom peöß to hikta teß noß a to Jiuß. A napan koman pën ivarih me ro teß sunön ësës heß ivarih to vahoß a oah manih pa koreneoß. Eöß to kehkeh nat noß a hat taeah nën to nok voh, kee vahoß suk a oah po vahutët?”

36 Ke Ieesuß piun a hi pe Paëlat, pareß soe pan, “A matop vih peöß to hikta teß non pan, eß a tah va po oeh vëh. Ahik, a matop vih peöß se keh teß non pan, eß a tah va po oeh vëh, a ma teß kikiu peöß to onöt e ne pa vapus pip ka neoß, ka hikta pah teß to antoen non a heß a neoß manih pa koreera napan va Israël.”

37 Ke Paëlat hi hahah kov en pe Ieesuß pan, “Eën kës kuru a teß sunön, ha?”

Ke Ieesuß piun a hi pe Paëlat, pareß soe ke poan pan. “A, eën koman to soe eom pan, eöß e sunön, keß, a tah akuk ko pamëh ne sisiß to kon suk voh a neoß. Köß nö maß manih po oeh vëh. Eöß to nö maß to soe tavus ke ra napan va po oeh vëh a soe man peöß. Ka napan varih to vavatet ne sih a soe man, ee to tënan e ne pa soe peöß.”

38 Ke Paëlat hi hahah kov en pe Ieesuß pan, “Ataeah ivëh a soe man?”

E Paëlat To Soe Pan Ee Se Ni E Ieesuß Pa Kuruse

Matiu 27:15-31, me Mak 15:6-20, me Luk 23:13-25

E Paëlat to soe vahik vakomanih, pareß tavus hah en maß manih pa napan varih to anoeh ne mahën. Pareß soe ke raoe pan, “Eöß to hikta taum ta hat manih pa teß vaßih.
39 Ivëhkëk, manih pa taateß peöm a napan va Israël, eöm to sosoe nem sih pan, eß to vih non pa Taëën Apuh va po Pasovaß na se ihan taneß ta pah teß manih pa nohnoh. Eöm iu poß nem eteh na se ihan hah eah? Eöm iu nem e sunön po Jiuß, keß, eteh?”

40 Kee piun e Paëlat, pare taoa ko soe na pan, “Ahik, eß to hikta teß non pan a teß maneom. Emöm to iu varoe ko nem e Barabas.” E Barabas, eß a teß to vavapus me voh non a nap vëvënsun va Room.

Copyright information for `TPZ