John 5

E Ieesuß To Vatoß Hah A Pah Teß Manih Pa Koveß Ruen Va Bëtsaëtaß

Vasuksuk ne Ieesuß to vatoß vahik en pe koaß pa teß susun pa teß sunön, pareß nö en manuh Jerusalëm. Eß o poen apuh pa napan va Israël ipamëh nee se nö pa hin.

Manih pa koman a vöön va Jerusalëm eß to teß non a koveß ruen nee to pokaß ne a Bëtsaëtaß po to va Hibru. A koveß ruen pamëh to teß vatët non po hopaß nee to pokaß ne pan o Hopaß po Sipsip. A tönim këk vös to eok tatavi ne a koveß ruen pamëh. Manih koman a ma këk vös poë varih no a napan to haraß ne a ma vu mët to koroh ne sih. O teß poë varih no a ma moeere to mëtmët, me ro teß kekehoß, me ro teß o tëtënkun.
O upöm teß nat va po Baëbel to koman ne pan a ma meh ö soe va pa ves vëh to soe va non manih pan, “Ee to anoeh ne a ruen pamëh se riu, no ankeroß pe Sunön se kunah koman naman, pare riu maß a ruen. Ka tëëm no a ruen to riu, ka teß teh to vovoh kunah momoaan koman naman, eß kuru a teß pamëh se toß hah. Eß se teß ro me non po vu mët taeoh, eß se vih hah en.”


A pah teß to koroh non koman a këk vös pamëh, to haraß voh non a mët po 38 kirismas. Ke Ieesuß ep in a teß pamëh to koroh non, pareß nat en peß to haraß moaan rakah voh en pa mët pamëh. Ivëh, keß hi en peß pan, “Eën iu vih hah nom, ha?”

Ka teß vëh to haraß tamoaan non sih a mët, piun poan pareß soe pan, “A, Topoan, eöß to iu vih hah e noß. Ivëhkëk, ahikta meh teß se vaßaus a neoß köß nö manuh pa koveß ruen pa ö no a ruen se riu. Eöß se kehkeh nö noß ruen, ivëhkëk, o upöm to vovoh këh ee peöß, pare vuß momoaan ee na pa koveß ruen ko toß hah ee.”

Ke Ieesuß soe ke poß poan pan, “Sun ah, parën kon o pan pën, parën nö eom vöön.” Ka varuß rakah vakomanih no a teß pamëh to vih hah en, pareß sun, ko kon o pan peß, ko nö en.

O poen pamëh, eß o Poen Apaapo.
10 Ivëh, ka nap susunön po Jiuß ep a teß vëh to haraß vößpë voh a mët to vih hah en, pare soe ke poë pan, “O Poen Apaapo pea a napan va Israël ivëh kuru, eß to kök e non pa taateß pea, pa ö nën to teßteß nö nom o pan pën.”

11 Ka teß vëh to toß hah soe ken pee pan, “Ivëhkëk, a teß vëh to vatoß a neoß to taß en peöß pan eöß se kon o pan peöß paröß nö eoß vöön.”

12 Ka napan hi hah ee peß pan, “Eteh rakah ipamëh to taß a oah a kon o pan pën ko nö vöön?” 13 Ka teß pamëh to hikta piun raoe suk e Ieesuß to këh en pa ö vëh neß to teß vu non, pareß nö en. Ivëh, ka teß vëh ne Ieesuß to vatoß hah poan to hikta nat non peteh vëh to vatoß hah poan, suk ataeah a napan to parin a peo to teß ne nën.

14 Po vasuksuk ne Ieesuß to taum hah en pa teß pamëh koman a Iuun Hinhin Apuh, pareß soe ke poan pan, “Eën to toß hah voh eom, eën se koe poß a nok vatëh hah a ma taateß hat. Eën tomeß taum amot ta teß hat to apuh oah e non pa teß hat oah e non pa teß hat vaßih.”

15 Ka teß pamëh këh en pe Ieesuß, pareß nö ko taum en pa nap susunön po Jiuß, pareß soe ke raoe pan, “A teß vëh to vatoß hah voh a neoß, eß e Ieesuß.”

16 Ivëh, ka nap susunön po Jiuß taneo ee pa nok vavahat e Ieesuß manih pa ma soe pee, suk e Ieesuß to nonok e non pa ma taateß to kök e ne pa taateß va po Poen Apaapo pee. 17 Ivëhkëk, e Ieesuß to piun a soe pee, pareß soe pan, “E Tamön to hikta vavanot non sih eß to kikiu va kov e non sih manih. Eöß me to kikiu va kov e noß manih.” 18 A nap susunön po Jiuß to pënton a soe vaßih, pare vaiu vëhvaß rakah këh ee pa ta hanan nee se ip vamët koe e Ieesuß. Suk ataeah, eß to hikta kök varoe a taateß va po Poen Apaapo. Ahik. Eß to soe pet en pan e Sosoenën eß e tamaneah. Ka soe vaßih to teß va non manih pan, a tasun peß to vatoe me e non pa teß tasun pe Sosoenën.

19 Ke Ieesuß sunpip rakah ea pa ma soe varih, pareß soe pan, “Eöß se soe vaman rakah keoß peöm, eöß e Koaß Teß Pe Sosoenën to hikta onöt noß a nok ta kiu po kokoman koman peöß. Ahik, eöß to nonok noß sih a ma kiu ne eöß to ep noß ne Tamaneoß to nonok non sih. A tah ne Taman to nonok non, ne eöß e Koaß to ep suk paröß nok suk. 20 E Tamön to iu rakah non sih a neoß e Koaß peß, pareß vataare en peöß pa ma tah ne eöß se nonok noß. Ivëh, ke Tamön vataare en peöß pa ma meh kiu to teß apaßpuh oah e ne pa ma teß kiu varih ne eöß e Koaß to nonok noß. Ka ma kiu poë varih nöm se ep paröm toksean rakah em. 21 E Tamön to kunkuin hah non sih a nap mët pareß heß en pee po toßtoß. Ka tah pamëh to vatoe akuk va kov e non manih peöß e Koaß to se heß en po toßtoß tamoaan manih po teß varih ne eöß to iu noß. 22 E Tamön to hikta onöt non a vahoß ta pah teß manih po vahutët. Ahik, a ma kiu kurus varih pa pëpënton vahutët, neß to heß vahik voh en peöß e Koaß peß. 23 Ivëh, ka napan kurus rakah se kë a ëhnaneoß e Koaß pamëh, vamanih pa ö nee to kë va voh in a ëhnan e Tamön. Etereh to hikta kë ne sih a ëhnaneoß e Koaß, ee to hikta kë me ne a ëhnan e Tamön vëh to vanö voh a maß neoß.

24 Eöß to soe vaman rakah keoß peöm, etereh to tënan a soe peöß, pare vaman e Sosoenën vëh to vanö a maß neoß, köß nö maß, ee se kon ee po toßtoß tamoaan. Ka napan poë varih to hikta onöt ne a teß manih po vahutët. Ee to këh ee maß pa mët pare kon ee po toßtoß tamoaan.

25 Eöß to soe vaman rakah keoß peöm, kuru no o poen to tavus vahik en, ka napan varih to teß va ne manih pa nap mët, ee se tënan ee pa soe peöß e Koaß pe Sosoenën. Ko teß varih to tënan a soe pamëh pare vatet, ee se kon ee po toßtoß tamoaan. 26 O toßtoß tamoaan pamëh to taneß maß manuh pe Tamön, e Tamön koman to heß en peöß e Koaß pa tasun pamëh, ke eöß e Koaß pamëh to teß me e noß po toßtoß tamoaan. 27 E Koaß pamëh, eöß e E Koaß Teß Pa Napan Kurus, ivëh, ke Sosoenën heß en peöß pa tasun marën a kiiki a napan manih po vahutët. 28 Eöm se koe a koman vörep in a soe vaßih nöß to sosoe ka noß neöm. O poen se tavus maß no a napan kurus varih to pee ne po vapeepe se tënan a to peöß e Koaß, 29 pare këh tavus ee maß pa ma vapeepe. Ko teß varih to nonok ne sih a ma taateß vih, ee se kon ee po toßtoß tamoaan. Ko teß varih to nonok ne sih a ma taateß hat, ee se sun ee po vahutët, pare nö ee manuh po suraß ësës tamoaan.”

E Ieesuß E Koaß Pe Sosoenën

30 E Ieesuß to vavaato avoeß e non, pareß soe pan “Eöß to hikta onöt noß a nok ta pah tah po kokoman koman peöß peheoß. Ahik, eöß to vavatet noß a soe nöß to kon taneß manuh pe Sosoenën, paröß kiiki noß a ma taateß pa napan. Ka vahoß a napan manih po vahutët, eß a totoopin. E Sosoenën to soe vaonöt ka neoß, köß kiiki no a ma taateß pa napan. Ivëh, ka taateß kiiki peöß to totoopin e non manih po iu pe Sosoenën. Suk ataeah, eöß to hikta suksuk noß o iu koman peöß. Ahik, eöß to suksuk ro noß o iu pe Sosoenën vëh to vanö voh a maß neoß köß nö maß.

31 Eß se keh teß non pan eöß varoe to sosoe tavus noß a ma kiu me a ma taateß nöß to nonok noß, a napan kurus to hikta onöt ne a vaman a ma soe nöß to vavatvus noß. 32 Ivëhkëk, eß to teß non a meh teß, ivëh, e Sosoenën to vavatvus non a soe va pa ma kiu me a ma taateß peöß. Köß nat e noß pa ma soe neß to vavatvus non, ee a ma soe a man rakah.

33 O poen nöm to vanö a ma pah teß, kee nö ee manuh pe Jon, pan eß se soe ke raoe ta soe to soe suk a no neoß e Koaß pe Sosoenën, ka soe pamëh, eß a soe man. 34 Ivëhkëk, eöß to hikta koman noß ataeah no a napan to koman suk va ne manih peöß. Ivëh, köß iu noß a ö nöm se koman hah a soe ne Jon to sosoe suk voh non a kiu me a taateß peöß. Eöm se keh öt vakis nem a soe pamëh, e Sosoenën se kon hah en peöm. 35 E Jon to teß vavoh non manih po ram to tëtëkrea non, pareß heß non a napan o maaka, ka siß poen kökööt akuk rakah nöm to haraß o vaeö, suk o maaka neß to heß a neöm.

36 Oman e Jon to vavatvus non a soe to soe suk a non neoß, eöß eteh. Ivëhkëk, eß to teß non a pah tah to vih oah non a soe pe Jon to vataare non eöß eteh. Eß a kiu pamëh ne Tamön to heß a neoß, söß nok, paröß vahik. Ka ma kiu varih nöß to nonok noß, to vataare vavih rakah e ne pa napan, pa ö ne Tamön to vanö voh a maß neoß, köß nö maß manih po oeh vëh. 37 E Tamön to vanö voh a maß neoß, köß nö maß manih po oeh. Ke eß koman ivëh to soe tavus voh ka neoß manih pa napan. Ivëh, no a soe pe Tamön to hikta teß suk non manih pa ma kokoman peöm. Eöm to hikta iu pënton nem a soe pe Tamön pa ma tenëneöm, paröm hikta iu ep nem a ma kiu nöß to nonok noß pa ma matëëneöm. Suk ataeah, eöm to hikta vaman nem a soe me a kiu peöß a teß vëh ne Tamön to vanö voh maß.

39 Eöm koman kës nem pan, a soe vëh to pet non manih po Puk pe Sosoenën to onöt e non pa heß a neöm o toßtoß tamoaan? A ma tamoaan nöm to ëhëh nem a soe to kiun non po Puk pe Sosoenën, paröm kiiki em pa ma soe to kiun ne po komön o Puk pamëh. A ma soe to kiun ne po Puk pamëh to teß suk e ne peöß. 40 Ivëhkëk, eöm to rës e nem pa nö maß manih peöß pa kon o toßtoß tamoaan.

41 Eöß to sosoe noß a soe vaßih, paröß hikta koman noß a ö no a napan se kë ne a ëhnaneoß. 42 Ahik, eöß to nat e noß peöm to hikta teß me nem o iu pe Sosoenën. 43 Eöß to taneß voh maß manuh pe Tamön, paröß vavatvus noß a soe manih peöm, köm hikta kokon ro nem a soe peöß. Ivëhkëk, ta pah teß se keh nö maß pa ëhnan komaneah, eöm se tënan em pa soe peß, paröm vaman em peß. 44 A pap teß to teß va ne manih peöm to hikta onöt ne a vaman a neoß. Ahik rakah! Suk ataeah, eöm to koman varoe nem a kon o ëhnan apuh manih pa topnineöm. Ivëh, nöm to hikta iu kon suk nem o ëhnan apuh vëh ne Sosoenën a paeh ro to heßheß non sih.

45 Eöm se nat nem koman nem pan, eöß ivëh se sun manih pa matan e Tamön, paröß kiiki a ma taateß peöm, paröß soe pan eöm o hat. Ahik, a teß vëh se soe pan eöm o teß hat ivëh e Mosës. Ke eß a teß pamëh nöm to koman voh nem pan eß se vaßaus a neöm. 46 Eöm se keh vaman rakah nem a ma soe pe Mosës, a, eöm to vaman me e nem pa teß soe peöß. Suk ataeah, e Mosës ivëh to kiun suk voh a neoß manih po Puk pe Sosoenën. 47 Ivëhkëk, eöß to nat eoß peöm to hikta onöt rakah nem a vaman a ma soe pe Mosës, keß ep va e non manih peöm to hikta onöt me nem a vaman a ma teß soe peöß.

Copyright information for `TPZ