bSng 118:26
cAis 56:7
dJer 7:11

Luke 19

E Ieesuß To Nö Pa Iuun Pe Sakias

E Ieesuß to vos manuh Jerikoß, pareß iu nö oah e non. Ka pah teß a ëhnaneah e Sakias, eß a teß susun pa nap kokon takis, me eß a teß öt ö. Eß to iu ep rakah non pe Ieesuß eteh, ivëhkëk, a ma napan peo to teß ne. E Sakias a teß kökööt rakah, ivëh, keß hikta onöt non a ep e Ieesuß. E Sakias to vaveo vovoh, pareß peah en po naon vëh o fik, eß to iu ep non e Ieesuß. Eß to nat e non e Ieesuß se suk maß a hanan pamëh. Ke Ieesuß öök maß pa ö pamëh ko ta peah, pareß soe ke poan pan, “Sakias, vëhöß kunah maß, kuru eöß se teß noß nös pa iuun pën.”

Ivëh, ke Sakias kunah vëhöß rakah këh en maß po naon, suk o kokoman peß to vaeö rakah, keß me en pe Ieesuß manuh pa iuun peß. Ka ma napan kurus ep a tah vaßih, pare vakukunun e ne pan, “Ep öm, e Ieesuß to nö en pa iuun pa teß nonok hat vöh.”

E Sakias pen e Ieesuß to teß ne koman iuun ke Sakias sun, pareß soe ke Ieesuß pan, “Apuh, pënton nom ah, kuru eöß to iu kiiki noß a ma tah peöß po topnin rakah, paröß heß a meh papan manih pa nap arus. Köß se keh piuk voh ta pah teß, paröß kaveo voh ta pah tah peß, eöß se piun hah keah a taanaß tah to oah non.”

Ke Ieesuß soe ke poan pan, “Kuru ne Sosoenën to kon hah vur en pa tapaiuun varih, suk a teß vëh, eß me e koaß supnaiß pe Abraham. 10 A soe pamëh to man rakah, suk eöß e Koaß Teß pa Napan Kurus to nö voh maß pa vaiu a napan varih to ro voh pa taateß hat, paröß kon hah raoe.”

A Soe Vapipinoß Va Pa Havun Teß Kikiu To Kon A Ma Moniß

Matiu 25:14-30

11 A napan to pënton a soe vaßih, ke Ieesuß heß raoe a soe vapipinoß. Suk eß to öök vatët en Jerusalëm, ka napan koman ne pan, varuß vakomanih no a Matop Vih pe Sosoenën to tavus vamhën en. 12 Ke Ieesuß soe ke raoe pan, “A pah teß sunön to iu nö non pa vöön varo, pan ee se vateß poë a teß sunön. Ko vasuksuk neß to hah en maß. 13 Vamomoaan in a nö pa teß sunön, eß to vaoe a havun teß kikiu peß, pareß heß vakëkëh raoe a ma moniß to onöt non o 100 potan nee to se kiu, pareß soe ke raoe pan, ‘Eöm se vakiu nem a ma moniß varih, keß öök po poen söß hah maß.’

14 Ivëhkëk, a tavöön peß to pah heve rakah e ne peß, ivëh, keß nö en kee vanö suk ee pa ma teß kee suk ee peß, pare soe pan, ‘Emöm to rës rakah e nem pa teß vëh se tavus a teß sunön pemöm.’ 15 Ivëhkëk, ee to vateß ee peß a teß sunön pee. Po poen neß to hah maß, eß to vaoe a ma teß kikiu varih moaan voh neß to heß voh raoe a ma moniß. Eß to iu nat non pa tovih moniß to oah non pa ma moniß neß to heß pa paeh voh raoe.

16 Ka teß vamomoaan nö vovoh en maß, pareß soe pan, ‘Apuh, eöß to vakiu a moniß pën, paröß kon oah a havun moniß to oah non pa moniß nën to heß voh a neoß.’ 17 Ka teß sunön soe ke poan pan, ‘Eën a teß kikiu vih to nok voh a kiu vih rakah, eën to matop vavih nom a tah soneß. Ivëh, köß vateß a oah se susun ke nom a havun vöön.’

18 Ka va pöök teß kikiu nö en maß, pareß soe pan, ‘Apuh, eöß to vakiu a moniß pën, paröß kon oah a tönim to oah non pa moniß nën to heß voh a neoß.’ 19 Ka teß sunön soe ke poan pan, ‘Eöß to vateß a oah se susun ke nom a tönim vöön.’

20 Ka meh teß kikiu nö en maß, pareß soe pan, ‘Apuh, a ma moniß kurus pën ivarih nën to heß voh a neoß nöß se heß hah a oah. Eöß to mon voh po ankesep, paröß koaan. 21 Suk ataeah, eöß to ep e noß pën a teß vavakiu vëhvaß teß, paröß naöp e noß pën. A ma tah no a ma meh teß to vahoß ne, eën to kokon nom sih, ka ma taëën pa napan eß me nën to kokon nom.’

22 Ka teß sunön soe ke a teß kikiu pamëh pan, ‘Eën a teß kikiu hat rakah, manih pa soe koman pën, eöß se vateß a oah po vahutët. Eën to nat e nom peöß a teß vavakiu vëhvaß teß, ka ma tah no teß to vahoß ne nöß to kokon këh noß raoe, ha? Ka ma taëën no a napan to nepnep ne eöß to kokon noß sih, ha? 23 Suk ataeah poß, kën hikta vahoß voh a moniß peöß manuh pa iuun vavahoß moniß, köß se hah maß, paröß kon ta moniß to teß oah non?’ 24 Ka teß sunön soe ke a ma teß varih to sun vatët ne pan, ‘Eöm se öt këh eah a moniß, paröm heß a teß kikiu vëh to öt non a havun moniß to oah non.’

25 Ivëhkëk, ee to hikta teß vaeö ne ko soe ke poë pan, ‘Apuh, eß to vih pöß e non pea se heß a moniß pamëh manih pa teß to öt e non pa havun moniß to teß oah non, ha?’

26 Ka teß sunön piun raoe, pareß soe pan, ‘A napan varih se keh kon voh a ma tah ne Sosoenën to heß raoe, pare vaßaus ne a meh teß, e Sosoenën se heß vaßpuh oah en pee pa ma meh tah. Ivëhkëk, a teß se keh koaan a tah vëh ne Sosoenën to heß voh poan, e Sosoenën se öt hah këh en peß pa tah pamëh.
E Ieesuß to hikta vavaasis varoe suk non a moniß. Eß to vavaasis non pan e Sosoenën se kë o teß varih to nonok vavih ne a kiu neß to soe ke voh raoe pa nok, keß se heß raoe a ma meh kiu apuh oah. E Sosoenën hikta se kë non a teß vëh neß to heß poan a kiu, keß hikta nok vavih. Eß se kon hah këh en peß pa kiu vëh neß to heß voh poan.


27 ‘Ivëhkëk, a ma teß varih to vakihat me a no neoß, pare hikta iu ne a ö nöß se teß noß a teß sunön pee, eöm se me maß raoe, paröm ip vamët manih pa mataneoß.’”

E Ieesuß To Vos Manuh Jerusalëm Vamanih Pa Teß Sunön

Matiu 21:1-11, me Mak 11:1-11, me Jon 12:12-19

28 E Ieesuß to soe vahik en pa soe vaßih, pareß nö pet en manuh Jerusalëm. 29 Eß to öök vatët en vöön Bëtfes me manuh vöön Bëtaniß manih pa ö vëh nee to pokaß ne sih Tope Öliv. Pareß vanö vovoh en pa poa vamomhë peß. 30 E Ieesuß to soe ke raoe pan, “Eöm se nö pa vöön to teß no maß manuh. Eöm se vos pa vöön pamëh, paröm ep in a tönkiß sekaß to nohtöön non no a hikta teß to tok voh manih peß. Eöm se ihan eah, ko me maß eah manih peöß. 31 Ta pah teß se keh hi a neöm pan, ‘Suk ataeah, köm ihihan nem a tönkiß manem?’ Eöm se soe keah pan, ‘E Topoan to teß me non a kiu manih peß.’”

32 E Ieesuß to vanö raoe pon, kee nö, ko taum ee pa ma tah kurus vamanih pa ö ne Ieesuß to soe va i raoe. 33 Ee to ihihan ne o uris to nohtöön non a tönkiß sekaß, ke tövaneah hi ee maß pee pan, “Suk ataeah, köm ihihan nem a tönkiß sekaß maneom?”

34 Kee soe ee pan, “E Topoan to teß me non a kiu manih peß.”

35 A poa vamomhë pe Ieesuß to me ee maß pa tönkiß sekaß manih pe Ieesuß, pare pan e pa tonun a tönkiß pa rara, ke Ieesuß peah en pa tönkiß, kee nö me ee peß. 36 Eß to tok nö non pa tönkiß, ka napan panpan ee pa ma ohop rërë pee manih hanan.

37 E Ieesuß to öök vatët en maß pa hanan vëh to kunah non pa Tope Öliv, ko vamomhë peo peß taneo ee pa vaeö me kë e Sosoenën. Ee to koman hah a ma tah vatoksean varih nee to ep voh, pare kë rakah ee pa ëhnan e Sosoenën. 38 Ee to soe pan,

“E Sosoenën se tapui e Sunön
suk eën to nö maß pa ëhnan e Sunön. b 
Manuh pa vöön va kin to teß non a taateß moomo me o ëhnan apuh pe Sosoenën!”
39 Ka ma pah Parësiß to teß vaßpeh me ne a napan poë varih to soe ke Ieesuß pan, “Tövavaasis, eën se siröß a ma vamomhë pën, kee koe a soe a ma tah poë varih.”

40 Ke Ieesuß piun raoe, pareß soe pan, “Eöß se soe ka neöm, ee se keh vatotomin, o vös se taoa ee maß pa kë a ëhnaneoß.”

E Ieesuß To Ook A Vöön Jerusalëm

41 Ke Ieesuß öök vatët en manuh Jerusalëm, pareß ep in a vöön, pareß ook en pa vöön Jerusalëm. 42 Eß to soe vamanih pan, “Eöm se keh nat nem pa taateß tö me a taateß teß amot po poen vëh kuru, eß to parin a vih, e Sosoenën se heß a neöm. Ivëhkëk, kuru a ma tah to vakoaan e non pa matëëneöm. 43 Amot o pöh poen se tavus maß no a napan varih to vakihat ka no neöm se nö maß, pare ununun o taioeh to sunpip a neöm pa tavus, ko vapus me a neöm. Pare pah sunpip rakah ee peöm manih pa ma ö kurus. 44 Ee se pah miröß rakah ee peöm, me a ma koaß peöm varih to teß vaßpeh me a no neöm. Ee se hikta koe ta pah vös peöm se teß non tonun a meh vös. Ivëh, ka vöön apuh peöm Jerusalëm nee se miröß vahik rakah ee peß. Suk ataeah, eöm to hikta inan nem po poen ne Sosoenën to nö maß pa vaßaus a neöm.”

E Ieesuß To Veo A Napan To Toaan Ne Pa Iuun Hinhin Apuh

Matiu 21:12-17, me Mak 11:15-19, me Jon 2:13-22

45 Ke Ieesuß ho en pa ö vëh mahën manuh koman Iuun Hinhin Apuh, pareß taneo en pa veo tavus a ma napan varih to vavoen ne a ma tah pee. 46 E Ieesuß to soe ke raoe pan, “Manih po Puk Vapenpen no a teß vanënën soe e Aisaëaß to kiun voh, to soe va non manih pan,

‘A iuun peöß eß a iuun hinhin pa napan kurus.’ c 
Ivëhkëk, eöm to rih eah, ko nok em peß,

“A ö vavakoaan po teß kakaveo.” d 
47 Ka ma poen kurus rakah ne Ieesuß to vavaasis non a ma napan manih koman a Iuun Hinhin Apuh. Ko teß susunön ësës heß, me ro teß vavaasis to nat ne o Vavaasis pe Mosës, me ro teß sunön va vöön, eße to vavaiu vah këh ne ta hanan nee se ip vamët vah va in e Ieesuß. 48 Ivëhkëk, a ma napan kurus to pah iu rakah e ne pa pënton a ma soe pe Ieesuß.

Copyright information for `TPZ