cAis 53:12

Luke 22

E Jiutas To Vikuh In E Ieesuß Pa Nap Susunön

Matiu 26:1-5; 26:14-16, me Mak 14:1-2; 14:10-11, me Jon 11:45-53

O Poen Apuh Va Pa Taëën Hikto Is vëh nee to pokaß ne o Pasovaß to se tavus en. O teß susunön ësës heß, me o teß vavaasis to nat i ne o Vavaasis pe Mosës to nanaöp e ne pa napan, suk a napan to se vaßaus ee pe Ieesuß pa ö no o teß susunön se keh öt ee pe Ieesuß.

Ke susun po oraß hat hop en manih po kokoman pe Jiutas Iskariot. Eß a teß va pa vöön va Kariot, eß a paeh va pa havun me a poa vamomhë pe Ieesuß. Eß to nö, pareß vahutët me maß o teß susunön ësës heß, me o teß susun po teß utut manih pa Iuun Hinhin Apuh. Eß to vavaiu vah këh non ta hanan neß se vikuh vah va in e Ieesuß manih pa koreere. Ivëh, kee vaeö rakah ee, pare soe vaonöt pan, eße se voen poë pa moniß. Ke Jiutas vaonöt en pa soe pee, ivëh, keß iu vah këh e non ta hanan neß se vikuh vah va in e Ieesuß, pareß heß o teß susunön ësës heß pa ö no a napan kurus hikta nat ne.

A Poa Vamomhë To Vamatop O Pasovaß

Matiu 26:17-25, me Mak 14:12-21, me Jon 13:21-30

A Taëën Apuh va pa Taëën Hikto Is va po Pasovaß to tavus en. Manih po poen pamëh nee se ip a soneß sipsip, pare nöh ko ëën manih po poen nee to popokaß ne o Pasovaß.

Ivëh, ke Ieesuß vanö en pe Pitaß pen e Jon, pareß soe ke raoe pan, “Nö öm pom paröm vamatop maß a taëën pea va pa Taëën Apuh vëh o Pasovaß, ka se ëën.” Ka poa vamomhë hi e Ieesuß pan, “Eën iu nom a ö nemöm se vamatop maß a taëën nih?” 10 Ke Ieesuß soe ke raoe pan, “Eöm se vos manuh pa vöön va Jerusalëm, ka pah teß vatatan me a neöm, to teßteß nö non a nöh ruen, eöm se vatet eah manuh pa iuun neß se ho. 11 Eöm pom se soe ke tövaneah pa iuun pamëh manih pan, ‘E Apuh to ihi no maß oah pan, a piprom poanheh neöß se vaënëën vaßpeh me a ma vamomhë peöß a Taëën Apuh va po Pasovaß?’ 12 Ka teß pamëh se vataare en peöm pom pa piprom apuh vakin to teß me non a pok ënëën me a ma ö ihihoß to teß vamatop keon e non. Köm se vamatop maß a taëën pea manih pa piprom apuh pamëh.”

13 A, kee nö ee, pare taum ee pa ma tah vamanih pa ö ne Ieesuß to soe a maß, ko vamatop ee pa Taëën Apuh va po Pasovaß.

E Ieesuß To Vaëën Me A Ma Aposol

Matiu 26:26-30, me Mak 14:22-26, me 1Körin 11:23-25

14 A aoaß to tavus en ke Ieesuß ihoß pa ö ënëën to ëën vaßpeh me a ma aposol peß. 15 Pareß soe ke raoe pan, “Eöß to iu ëën vaßpeh rakah me noß neöm pa taëën vëh o Pasovaß. Ka vasuksuk nöß se teß o kamis o pöh apuh rakah. 16 Eöß to soe vaman rakah keoß peöm, eöß hikta se ëën hah rakah noß a ö taëën vëh keß onöt rakah po poen ne Sosoenën se kon hah a ma napan peß manih pa Matop Vih peß pa ö neß se tavus a teß Sunön va po oeh kurus.”

17 Ke Ieesuß kon a kap voaën, pareß soe vavihvih ke na e Sosoenën, pareß soe, “Eöm se kon a kap voaën vëh ko pët kaak vaßpeh. 18 Eöß to soe vaman rakah keoß peöm, kuru me amot nöß hikta se kaak hah noß o voaën keß onöt rakah manih po poen no a Matop Vih pe Sosoenën se tavus maß.” 19 Keß kon a ö taëën, pareß soe vavihvih ke na e Sosoenën, pareß kök a ö taëën pamëh, ko ki vakëkëh po vamomhë peß, pareß soe ke rapoë pan, “Eß vaßih a sionineoß, nöß to heß marën a vaßaus a neöm. Eöm se nonok va nem manih marën a kokoman hah a neoß.”
A ma paeh teß natnat to koman ne a soe vëh ne Ieesuß to soe voh, ne Luk koman to hikta kiun voh, ivëhkëk, a meh teß to kiun suksuk hah.
20 Ee to ëën vahik ee keß nok pet va en nën manih pa kap voaën neß to kon, pareß soe pan, “Eß vaßih a kap voaën va po vatompoan voon va po eraß koman peöß nöß to koß marën a vaßaus a neöm.

21 “Ivëhkëk, ep öm, a teß vëh se vikuh ka neoß manih pa koreera nap hat, eß to teß vaßpeh me non peöß manih. 22 Eöß, e Koaß Teß Pa Napan Kurus se suk o manin pe Sosoenën pa ö nöß se mët. Ivëhkëk, varenan rakah pa teß vëh to vikuh ka neoß manih pa koreera nap hat.” 23 E Ieesuß to soe va nën, kee vaiihi koman va i ne manih pan, “Eteh vëh se nok pa taateß pamëh?”

O Vamomhë To Vaato Vaheve Suk Ne Eteh E Sunön

24 Ko vamomhë vaato vaheve koman hah ee, suk eteh e sunön pee. 25 Ke Ieesuß soe ke raoe pan, “A ma teß sunön varih to hikta teß ne pan ee ro Jiuß to teß me ne po kikis apuh marën a matop a ma napan, pare soe pan, ee to vavaßaus e ne pa napan poë varih. 26 Ivëhkëk, eöm se koe a nok va nën, a teß se susun ka non eöm, a teß pamëh se tavus a teß vasuksuk rakah. Ka teß se susun ka no neöm eß se teß va non manih pa teß kikiu marën a vaßaus a neöm.

27 Eteh e sunön? A teß pöß vëh to ihoß non, pareß ënëën non, ha, keß a teß vëh to hak a taëën pareß teß maß, ah? A teß vëh to ihoß non eß kuru eß e sunön. Ivëhkëk, eöß to teß noß topnineöm, eöß to teß va noß manih pa teß kikiu marën a vaßaus a neöm, ivëh, ke eöm se ep ko vatet a taateß pamëh.

28 O poen no a ma punöß to tavus voh a neoß, eöm to teß vaßpeh me e nem peöß, paröm hikta rusin këh a neoß. 29 E Tamön to heß voh en peöß pa matop vih, keß teß va kov e non manih peöß to heß a neöm a matop vih. 30 Ka manih pa matop vih peöß, eöm se ëën, paröm kaak em manih pa tevo, paröm ihoß pa ma ö ihihoß pa teß sunön, ko matop nem o havun me o pöök vuteß va Israël.”

E Ieesuß To Soe A Ö Ne Pitaß Se Heß Tonun Poan

Matiu 26:31-35, me Mak 14:27-31, me Jon 13:36-38

31 Ke Ieesuß soe pan, “Saëmon, pënton no mah. E susun po oraß hat to kon en pa soe vaonöt manih pe Sosoenën pa ö neß se punöß o vaman peöm, vamanih pa ö no a teß kikiu to pitöß va in a ma kuma uriß këh a ma teß a vihvih. 32 Ivëhkëk, eöß to hinhin suk a noß oah e Saëmon, ko vaman pën manih peöß se nat non kuß vahik. Ka amot no vaman pën se teß kikis hah non kën se tarih hah maß manih peöß, ko se vaßaus a ma kea pën.”

33 Ke Pitaß soe ke Ieesuß pan, “Apuh, eöß to vamatop e noß pa nohnoh me mët vaßpeh me oah.” 34 Ke Ieesuß soe ke Pitaß pan, “Eöß to soe ka oah, nös pa popoen no e toaß oeteß se meß avoeß e non pa tö, kën kukön soe eom pan, eën to hikta nat nom peöß.”

A Soe Va Po Kove Moniß, Me O Rapis Rë

35 Ke Ieesuß soe ke ra ma vamomhë peß pan, “Moaan voh nöß to vanö a neöm köm hikta teß voh nös ta moniß, me to kove, me ta meh poa suß. Ka manih po poen pamëh eöm to kökööt pöß voh nem ta pah tah, keß ahik?”

Kee soe pan, “Ahik!”

36 Ke Ieesuß kokoman non a ma tah se tavus amot manih pa ma vamomhë peß, pareß soe ke raoe pan, “Kuru vëh a teß se keh öt non ta moniß me to kove eß se kon en. Ka teß a hikto rapis rë, eß se vavoen to ohop peß ka moniß neß to kon eß se voen to rapis rë.
A pusun in a soe vapipinoß pe Ieesuß pa voen o rapis rë to teß va non manih. Eën se këh hikta vamatop nom pa sun vakis po vaman pën, eën se vamatop vavih rakah nom pa sun vakis.
37 Eß to kiun non po puk pe Sosoenën pan,

‘Ee to ep vavoh e ne poë manih pa teß hat.’ c 
A ma napan se nok a ma tah hat manih peöß, keß vapuh en pa ö no a soe pe Sosoenën to kiun va non.”
38 Kee soe pan, “Apuh, ep ah, emöm to teß me nem po pöök rapis rë manih!” Ke Ieesuß soe ke raoe pan, “Eß to onöt en, koe a vaato suk o rapis rë.”

E Ieesuß To Hinhin Non Manih Gëtsëmaniß

Matiu 26:36-46, me Mak 14:32-42

39 E Ieesuß to tavus këh en pa piprom vakin vëh nee to teß ne manih pa vöön va Jerusalëm, pareß nö en manuh Tope Öliv, vamanih pa ö neß to nonok tamoaan va non. Ka ma vamomhë peß nö vaßpeh me ee peß. 40 Ee to öök ee pa ö pamëh ke Ieesuß soe ke raoe pan, “Eöm se hinhin nem, ka punöß se nat non a vöknah o vaman peöm.” 41 Ke Ieesuß këh huk amot en pee, pareß vatokon ko taneo en pa hin vamanih pan, 42 “Tamön, eën se nom iu rakah nom kën kon këh a neoß o kamis vëh. Ivëhkëk, Tamön eën se nat nom suk o iu peöß, ahik, eën se vatet varoe o iu koman pën.” 43 Ka ankeroß pe Sosoenën nö maß ko vasöë poan. 44 E Ieesuß to haraß rakah e non pa punis ko hin vakis oah rakah en. Ko hikiß tavus va en manih po eraß manih pa sionineah ko totopoß e non manih po oeh.

45 E Ieesuß to hin vahik en, pareß nö maß manih pa ma vamomhë peß. Pareß ep i ra raoe to koroh. O kokoman pee to punis, ivëh, nee to koroh taneß ne. 46 Pareß soe ke raoe pan, “Eöm koroh suk nem ataeah? Eöm se sun, paröm hinhin nem, ka punöß se nat non a vöknah o vaman peöm.”

E Jiutas To Heß E Ieesuß Pa Koreero Teß To Vakihat Me Ne Poë

Matiu 26:47-56, me Mak 14:43-50, me Jon 18:3-11

47 E Ieesuß to vavaato avoeß e non, ka napan o pöh peo to nö ee maß. A teß vëh e Jiutas a paeh va po havun me a poa vamomhë, eß to vamatan nö no maß. Eß to huk vatët maß manih pe Ieesuß, pareß uumaß en peß. 48 E Ieesuß to soe ke Jiutas pan, “A taateß uumaß to vëknöm non a vakamöß vaßpeh me e Koaß Teß Pa Napan Kurus, Ivëhkëk, eën to uumaß a neoß pa heß a neoß pa koreero teß to vakihat me a ne neoß.”

49 Ko vamomhë varih to sun vatët ne pe Ieesuß ep in a tah to kehkeh tavus non, pare soe pan, “Apuh, eën iu nom a ö möm se ip raoe po rapis rë ha?” 50 Ka paeh moes kurus en pa pap tenan matö pa teß kikiu pa Teß Susun po Teß Ësës Heß.

51 Ivëhkëk, e Ieesuß to ep in a tah vaßih, pareß soe pan, “Antoen en.” Ke Ieesuß vaket pa tenaneah keß vih hah en.

52 Ke Ieesuß soe ke ro teß susunön ësës heß, me ro teß susun po teß utut manih pa Iuun Hinhin Apuh, me ro teß susunön po Jiuß varih to nö maß pa öt poë. Eß to soe ke raoe pan, “Eöm nö maß pa öt a neoß, ko teß em maß pa ma rapis rërë, me a ma tanaon ke pan, eöm to nö maß pa öt a teß kakaveo, toh? 53 A ma poen kurus nöß to teß me voh e noß peöm manih pa Iuun Hinhin Apuh. Ivëhkëk, eöm to hikta vahoß a korem manih peöß. Ivëhkëk, o poen vëh eß o poen peöm. Kuru o kikis va pa popoen to onoah en.”

E Pitaß To Vonih In E Ieesuß

Matiu 26:57-58; 26:69-75, me Mak 14:53-54; 14:66-72, me Jon 18:12-18; 18:25-27

54 Ka napan öt ee pe Ieesuß, pare me ee peß manuh pa iuun pa Teß Susun po Teß Ësës Heß. E Pitaß to suksuk amot nö e non maß pa napan to meeme nö ne e Ieesuß. 55 A suraß nee to vaës havin a iuun ko maßkis ne, ke Pitaß to ihoß vaßpeh me non raoe. 56 A pah köövo kikiu to ep in e Pitaß to maßkis non, pareß soe pan, “A teß me vëh to teß vaßpeh me voh no maß e Ieesuß.”

57 Ivëhkëk, e Pitaß to vonih pareß soe pan, “Köövo, eöß to hikta nat noß pa teß vëh.”

58 A siß ö to oah en ka meh teß ep in e Pitaß pareß soe pan, “Eën me a meh teß va po vakum peß.” Ivëhkëk, e Pitaß to vonih rakah en pareß soe pan “Voe, eöß ahik!”

59 A siß ö keß pah aoaß en, ka meh teß soe pan, “Pöh man rakah, a teß vëh to teß vaßpeh me voh non poan, suk eß a teß va Galiliß.”

60 Ivëhkëk, e Pitaß to vonih vakis pareß soe pan, “Pöh man rakah, eöß to hikta nat noß pa tah nöm to sosoe nem.” Varuß vakomanih e toaß oeteß to tö en. 61 Ke Apuh tarih, pareß kuteß na e Pitaß, keß koman hah a soe ne Apuh to soe vu ke maß poan pan, “Manih po poen vëh e toaß se meß e non pa tö, kën kukön soe eom pan, eöß to hikta nat noß peß.” 62 Ke Pitaß puh rakah en po tamak, pareß tavus, ko pah ook suntan rakah en.

O Teß Utut To Kö E Ieesuß, Pare Töstös Poë

Matiu 26:67-68, me Mak 14:65

63 Ka nap utut varih to öt e Ieesuß, pare vavovoeak poë ko töstös ee peß. 64 Ee to kupkup a mataneah po rara, pare hi poë pan, “Pokaß oon voh ah, eteh to tös a oah?” 65 Pare pah soe ee pa ma soe hat to vöknah e ne peß.

Ee To Vateß E Ieesuß Po Vahutët

Matiu 26:59-66, me Mak 14:55-64, me Jon 18:19-24

66 Pa pöstakah rakah no a ma Kum Teß Susunön po Jiuß to vakum ee. Ee o teß varih, o teß susunön ësës heß, me o teß vavaasis to nat ne o Vavaasis pe Mosës, me a ma meh teß susunön po Jiuß to vatötönun, pare me e Ieesuß manuh po vakum pee. 67 Kee hi poë pan, “Soe ka möm ah, eën kuru e Kristo, oh?”

Ke Ieesuß soe ke raoe pan, “Eöß se keh soe ka neöm, eöm hikta se vaman nem neoß.
68 Köß se keh hi a neöm ta hi, eöm hikta onöt nem a piun a hi peöß. 69 Ivëhkëk, kuru me amot eöß e Koaß Teß Pa Napan Kurus se ihoß noß pa papmatö pe Sosoenën A Kikis Vi.”

70 Ivëh keße kurus, hi poë pan, “Eën e Koaß pe Sosoenën, ha?”

Ke Ieesuß piun raoe, pareß soe pan, “Eöm to soe koman em. Eöß kuru, ivëh.”

71 Kee soe ee pan, “Ea to hikta iu pënton no ta ma meh soe to taneß po upöm teß pa vateen eah pa hat. Eß a ma soe koman peß ivarih na to pënton moaan voh ee to antoen e ne pa vateen eah pa hat.”

Copyright information for `TPZ