aLo 8:3
bLo 6:13
cSng 91:11
dSng 91:12
eLo 6:16
fAis 61:1
gAis 58:6
hAis 61:2

Luke 4

E Susun Po Oraß Hat To Punöß E Ieesuß

Matiu 4:1-11, me Mak 1:12-13

E Ieesuß to teß avoeß e non pa ruen Jödën pa ö ne Jon to pupui vahik poan, ka Tuvuh Vasioß to puh rakah non manih peß. Keß hah taneß maß ruen Jödën, ko nönö non maß, ka Tuvuh Vasioß me en peß pa moeh upin. Manih pa ma poen poë varih neß to hikta ënëën non. Ke susun po oraß hat pupunöß non poan po 40 poen. Ka ma poen varih to hik ee, keß maë vörep.

Ke susun po oraß hat soe ke Ieesuß pan, “Eën se keh teß nom pan eën e Koaß pe Sosoenën, kën taß a vös vëh, keß panih, pareß tarih en o muß.”

Ke Ieesuß piun va in a soe pe susun po oraß hat manih pan, “O Puk Vapenpen to soe ka rora sih pan,

‘A taëën varoe to hikta onöt non a heß o toßtoß tamoaan manih pa napan.’” a 
Ke susun po oraß hat me peah en pe Ieesuß manuh pa tope vakin, pareß vataare vëhöß en peß pa ma muhin kurus. Ke susun po oraß hat soe ken pe Ieesuß pan, “A ma kikis kurus varih me o ëhnan apuh nöß to vaneah noß, eöß se heß eoß pa meh teß pa ö söß iu noß. Eën se keh vatokon, parën kë a ëhnaneoß, eën se vaneah kurus e nom pa ma tah poë varih.”

Ke Ieesuß piun va in a soe pe susun po oraß hat vamanih pan, “O Puk Vapenpen to soe va non manih pan,

‘Eën se kë varoe ko nom a ëhnan e Sunön Sosoenën pën.
Parën vatet varoe ko nom o iu peß.’” b 
Ke susun po oraß hat me e Ieesuß manuh Jerusalëm, pareß me peah en peß manuh pa ö noton in a Iuun Hinhin Apuh, pareß soe ke poan pan, “Eën se nom teß nom, pan eën e Koaß vamaman pe Sosoenën, kën surap taneß manih, parën vuß kunah eom na manuh po oeh. 10 Suk o Puk Vapenpen to soe non pan,

‘E Sosoenën se soe ke ro ankeroß peß,
kee ut vavih rakah e ne pën.’” c 
11 “Eß to soe pet non pan,

‘O ankeroß se öt ee pën pa ma koreere,
ka hikta pah vös to onöt non a ruk a momah.’” d 
12 Ke Ieesuß piun poan, pareß soe pan, “O Puk Vapenpen to soe pet e non pan,

‘Eën se nat nom pupunöß nom pa vöknah e Sunön pën e Sosoenën.’” e 
13 E susun po oraß hat to punöß vahik e Ieesuß a ma vu punöß, pareß nö en, ko anoeh e non po meoh poen.

E Ieesuß To Taneo En Pa Kiu Peß Manih Galiliß

Matiu 4:12-17, me Mak 1:14-15

14 E Ieesuß to hah en manuh pa muhin va Galiliß, ko kikis pa Tuvuh Vasioß teß vaßpeh me e non peß. Ko vahutët va peß nö vavah en pa ma ö muhin kurus va Galiliß. 15 A ma tamoaan ne Ieesuß to vavaasis non sih pa ma koman iuun hinhin soneß, ka napan kurus poë varih kë rakah e ne pa ëhnaneah.

A Ta Vöön Pe Ieesuß To Hikta Pënton A Soe Peß

Matiu 13:53-58, me Mak 6:1-6

16 E Ieesuß to hah en manuh vöön Nasarët. Pa vöön neß to teß voh non eß he a koaß. Po Poen Apaapo neß to ho en pa iuun hinhin soneß vamanih pa ö neß to nonok tamoaan va non sih, eß to sun pan, eß se ëh a soe to teß non po Puk Vapenpen manih pa napan. 17 Ka teß to matop non o puk heß en peß po puk to kiun non a ma soe voh pa teß vanënën soe Aisaëaß, ke Ieesuß kap en po puk, pareß taum en po vahutët to kiun va non manih pan,

18 “A Tuvuh pe Sunön to teß non manih peöß,
pareß vateß a neoß marën a vatvus a Soe Vih manih po teß arus.
Eß to vanö a maß neoß,
köß nö maß pa vatvus a soe to soe va non manih pan,
‘Eöm varih a napan to teß nem sih manih pa nohnoh,
Eöm se këh em pa nohnoh, paröm nö em,
ke eöm varih a nap kekehoß,
eöm se opoep hah em. f 
A Tuvuh pe Sosoenën to vanö a maß neoß,
marën a vahik a ma punis po teß,
no a ma meh teß to vöknah ne raoe. g 
19 Me a ö nöß se vatvus a soe po poen vih vëh,
ne Sunön se kon hah a napan peß.’” h 
20 E Ieesuß to vakop hah o puk, pareß heß en pa teß mamatop puk, pareß ihoß en, ka napan varih to teß ne koman iuun hinhin soneß vi matan rakah ee pe Ieesuß. 21 Ke Ieesuß taneo en pa vavaasis ra napan pan, “Kuru vaßih no a soe va po Puk Vapenpen to tavus vaman rakah en, köm pënton vahik voh em peß.”

22 A napan to vavaasin e ne poë, pare pah kokoman vörep e ne pa ma Soe Vih varih neß to vatvus. Ivëhkëk, ee to soe pan, “Eß pöß kuru e koaß pe Jeosëp?” 23 Ke Ieesuß soe ke raoe pan, “Eöm to pënton voh em pa soe to soe non pan, ‘Vataare a möm ah, pan eën e röktaß pa ö sën vavih koman hah eöm pa sioniumah’. A pusun in a soe pamëh to soe vamanih pan, ‘Eën se keh teß nom pan, eën e Kristo, a, eën se nok a ma tah vatoksean manih koman a vöön pea vamanih pa ö nemöm to pënton pan eën to nok vavoh manuh pa vöön va Kapaneam.’”

24 Ke Ieesuß vavaato avoeß ke non pee, pareß soe pan, “Eöß to soe vaman rakah keoß peöm, a teß vanënën soe nee to hikta iu ne poë manih pa vöön koman peß. 25 Pënton a neoß öm, eß to teß moaan vavoh e non manih Israël, o köövo amop peo to teß voh ne po poen ne Elaëjaß to teß voh non. Po poen voh pamëh no a uhön to hikta nus po kukön kirismas me a tönim sivö me a paeh. Pareß teß voh non o maë apuh rakah to tavus voh pa muhin avoes va Israël. 26 Ivëhkëk, e Sosoenën to hikta vanö voh e Elaëjaß manih pa ta paeh pee. Ahik, e Sosoenën to vanö varoe poan manuh pa köövo amop va Sarefat manih pa muhin va Saëdon. 27 Keß teß me voh va e non nën manih po poen voh pa teß vanënën soe e Elaëjaß. A nap peo va Israël to teß me voh ne a mët vëh a töpaß. Ivëhkëk, a hikta paeh va voh pee no a mët peß to hik. E Naman va Siriaß varoe kuru no a mët töpaß peß to hik.”

28 A napan kurus varih to teß ne koman iuun hinhin soneß to pënton a soe vaßih, pare pah heve suntan rakah ee. 29 A napan to sun, pare veo tavus ee pe Ieesuß këh a vöön pee. A vöön pamëh to teß non pa tope, ivëh, kee me ee pe Ieesuß pa sinten in a tope vëh no a vöön pee to eok non. Pare kehkeh vi kunah ne na poë pa vaere. 30 Ivëhkëk, e Ieesuß to koe pa topniire, pareß nö këh en pee.

E Ieesuß To Veo Këh A Pah Teß Pa Oraß Hat

Mak 1:21-28

31 E Ieesuß to kunah en Kapaneam, eß a vöön to teß non pa muhin va Galiliß, ko Poen Apaapo neß to vavaasis non a napan, 32 ka napan pënton a ma vavaasis peß, pare töhkak vahat ee, suk a soe peß to teß rakah me non o kikis.

33 Manih pa koman a iuun hinhin soneß no a pah teß to teß non no a oraß hat to teß non peß, eß to pah kokoeß suntan rakah en pan, 34 “Ieesuß va Nasarët, eën nö maß pa nok ataeah manih pemöm? Eën to nö pöß maß pa miröß a möm, eöß to nat e noß pën a Teß Vivihan pe Sosoenën.”

35 Ivëhkëk, e Ieesuß to siröß a oraß hat pamëh, pareß soe pan, “Vatotomin ah! Parën këh tavus maß a teß manem.” Ka oraß hat pamëh kö vörep en pa teß, pareß vi en peß manih po oeh topniira napan, pareß këh tavus en peß, ko hikta mimiröß hah non poan.

36 Ka napan vatötöhkak rakah ee, pare taneo ee pa vaiihi koman hah pan, “O vu soe taeah rakah ivaßih? O kikis taeah no a teß vëh to teß me non, keß taß a oraß hat, keß tavus këh en pa teß.” 37 Ivëh, ko vahutët va pa tah ne Ieesuß to nok, nö vavah en pa ma ö kurus.

E Ieesuß To Vatoß Hah E Noan Pitaß

Matiu 8:14-15, me Mak 1:29-31

38 E Ieesuß to këh tavus maß a iuun hinhin soneß, pareß nö en manuh pa iuun pe Saëmon. E noan Saëmon to haraß suntan rakah non a hiinana, ivëh, ka napan vaoe na e Ieesuß marën a vaßaus poan. 39 Ke Ieesuß nö maß, pareß sun pa havineah, pareß siröß a hiinana, ka hiinana hik rakah këh en peß. Ivëh, ka varuß rakah vakomanih ne köövo to sun ko vamatop en pa taëën pee.

E Ieesuß To Vavatoß Hah A Ma Nap Peo

Matiu 8:16-17, me Mak 1:32-34

40 A potan to kunah en, ka napan me ee maß pa ma poëëre to haraß ne a ma vu mët, ke Ieesuß vaket papaeh raoe, ka ma mët pee hik ee. 41 Ko oraß hat poë varih këkëh tavus e ne maß pa napan, pare kokoeß papaeh ne, ko sosoe ne pan, “Eën e Koaß pe Sosoenën.” Ke Ieesuß soepip raoe pa vaato, suk ee to nat e ne peß e Kristo, a teß vëh ne Sosoenën to vanö voh maß.

E Ieesuß To Nönö Vah Non Pa Ma Upöm Vöön Apaßpuh

Mak 1:35-39

42 Po meoh poen pa pöstakah rakah ne Ieesuß to sun, ko këh en pa iuun, pareß nö en pa ö totomin hikta teß, ka napan taneo ee pa vaiu poë. Ko poen nee to taum poë, pare kehkeh amun ne poë pan eß se nat non nö pa ta meh vöön. 43 Ivëhkëk, e Ieesuß to soe ke raoe pan, “Eöß se nö pet pa vatvus a Soe Vih va pa Matop Vih pe Sosoenën manuh pa ma meh vöön. Peß a tah nöß to nö suk voh maß.” 44 Ivëh, ke Ieesuß nö vavah en pa vavaasis a ma napan manih koman a ma iuun hinhin soneß.

Copyright information for `TPZ