aMal 3:1

Luke 7

E Ieesuß To Vatoß A Teß Kikiu Pe Susun Pa Nap Vëvënsun

Matiu 8:5-13

E Ieesuß to heß vahik en pa soe manih pa ma napan, pareß nö en manuh pa vöön va Kapaneam. A pah teß susun pa 100 teß vëvënsun va Room to teß non nën, eß to teß me non a pah teß kikiu peß. A teß susun pamëh to iu rakah non a teß kikiu peß. Ivëhkëk, kuru no a teß pamëh to haraß non a moeh, ka siß ö keß mët en. A teß susun to pënton a ö ne Ieesuß to teß non, ivëh keß vanö na a ma teß sunön po Jiuß pan, ee se nö ko vaoe maß e Ieesuß keß nö maß ko vatoß a teß kikiu peß. Ee to tavus e Ieesuß, pare hin vakis e Ieesuß pan, “Eß a teß no a taateß peß to vih, eën antoen e nom pa ö nën se vaßaus keah a teß kikiu pe, eh? Eß to iu rakah a rora o Jiuß, pareß eok voh ka ra a iuun hinhin soneß.”

E Ieesuß to nö vaßpeh me en pee, ko öök vatët en manih iuun. Ke susun pa nap vëvënsun vanö en pa ma vakamöß peß ke soe ke Ieesuß pan, “Topoan, eën to meß pak koraß eom maß, eöß hikta teß vih onöt noß a ö nën se ho maß pa iuun peöß. Ivëh kö’ nat voh e noß peöß to hikta teß noß a teß vih pa nö maß pa ep ka oah. Eën se soe varoe ka teß kikiu peöß toß hah. Suk ataeah, eöß me to teß noß paan in a teß vëh to vovoh ka non eoß pa heß a neoß a kiu. Eöß koman to teß me noß po teß vëvënsun to teß ne paan. Eöß se këh soe ke a teß pamëh, ‘Nö ah,’ keß nö en. Eöß se keh soe ke a teß pan, eß se nö maß, keß se nö en maß. Eöß se keh taß a teß kikiu peöß, ‘Nok a kiu vaßih, eß se pënton en pa soe peöß. Pareß nok en pa kiu pamëh.”

E Ieesuß to pënton a soe vaßih, pareß pah koman vörep e non pa teß pamëh. Ke Ieesuß tarih, pareß soe ke a ma napan peo varih to vavatet vah ne poë pan, “Eöß to soe ka neöm, manih pa muhin va Israël, eöß to hikta ep noß ta pah teß no vaman peß to eh va non manih pa teß susun pa nap vëvënsun vëh.” 10 Ka napan varih ne susun pa nap vëvënsun to vanö voh maß hah ee iuun, pare taum ee pa teß kikiu no a mët to hik këh en peß, keß vih hah en.

E Ieesuß To Vatoß Hah A Teß Sekaß Va Pa Vöön Naën

11 A ma siß poen to oah en ke Ieesuß nö en pa vöön vëh ëhnaneah a Naën. A ma vamomhë peß me a napan peo to nö vaßpeh me poë. 12 E Ieesuß me a napan to öök vatët ee maß sinten o hopaß in a vöön pamëh, ka napan teß ee maß pa teß mët. E sinan a teß mët pamëh, eß a paeh koaß oeteß ro ko peß. E voe pe köövo pamëh to mët voh en. A napan o pöh peo to nö vaßpeh me maß e köövo pa pe e sunaißeah. 13 E Ieesuß to ep e köövo pamëh, pareß pah ururuan en peß, pareß soe ke köövo pan, “Koe a ook.” 14 E Ieesuß to nö vatët en pa pokis, pareß vaket en pa pokis pamëh ka napan varih to teßteß nö ne pa teß mët sun ee. Ke Ieesuß soe, “Teß sekaß, Eöß to soe ka oah, ‘Sun ah!’” 15 Ka teß vëh to mët voh en sun hah en, pareß ihoß non ko taneo en pa vaato. Ke Ieesuß vanö en peß manih pe sinaneah.

16 Ivëh ka ma napan kurus ta rakah e ne pe Ieesuß, pare pah kë ee pa ëhnan e Sosoenën. Ee to soe pan, “A pah teß vanënën soe to tavus topniira.” Pare soe pan, “E Sosoenën to nö voh en maß marën a kon hah a ma napan peß.” 17 Ka ma napan vanat vavah ee po vahutët in a tah vëh ne Ieesuß to nok manih pa muhin va Jiutiaß me pa ma ö muhin to teß vatët ne.

E Jon To Vanö A Poa Vamomhë Peß Manuh Pe Ieesuß

Matiu 11:2-19

18 A ma vamomhë pe Jon Tövapupui to soe ke peß pa ma tah kurus ne Ieesuß to nonok non. 19 Ke Jon vaoe en pa poa vamomhë peß, pareß vanö en pee pon pa hi e Ieesuß, “Eöm se nö ko hi pan, ‘Eën pöß kov e vëh a teß to se voh nö maß, keß, emöm se anoeh nem ta meh teß eh?’”

20 Manih po poen pamëh e Ieesuß to vatoß hah a ma napan peo to teß me ne a ma vu mët. Eß to veo a ma oraß hat, pareß vavih hah a ma napan kehoß ke opoep hah ee. Ka poa vamomhë pe Jon to tavus e Ieesuß, pare soe pan, “E Jon Tövapupui to vanö maß möm poß manih pën, pa hi a oah pan, ‘Eën pöß kov e vëh a teß se nö voh maß, keß, emöm se anoeh nem ta meh teß eh?’” 22 E Ieesuß to pënton a hi pamëh, pareß piun ko soe pan, “Eöm pom se nö hah na manuh pe Jon, paröm vavatët eah a ma taneah nöm to ep, me pënton. O teß varih o kehoß to ep vavih hah ee, ko teß varih o hathat ma moe to nö vavavih hah ee, ko teß varih pa mët töpaß a ma sioniire to voon hah ee. Ko teß varih no a tenëre to hat ee to pënton hah ee, ko teß mët, toßtoß hah ee, ko teß varih o arus to pënton ee pa Soe Vih pe Sosoenën. 23 A ma napan varih no vaman pee manih peöß, me pa ma tah nöß to nonok noß, ee se nat ne haraß vahat ne, ee se vaeö. E Sosoenën se tapui raoe.”

24 Ka poa vamomhë pe Jon Tövapupui nönö hah ko nee, ke Ieesuß taneo en pa vahutët ke ra napan a ma taateß pe Jon, pareß to soe pan, “Moaan voh eöm to nö pa moeh upin pa ep pe Jon, keß pa ep a mëto no a tuvuh to vataata non, keß eöm koman voh nem a ep in ataeah? 25 Eöm to nö voh nös pa ep in a teß to ohop non a ma ohop ep vavih? Ahik. A napan to ohop ne a ma ohop ep vavih, pare teß me ne pa ma tah vih va po sionin. A pap teß poë varih to teß ne sih pa iuun pa teß sunön. 26 Soe ka neoß öm, eöm nö voh nös pa ep ataeah? Eöm to nö pöß voh nös pa ep a teß vanënën soe? A, eöß to soe ka neöm, a teß vanënën soe vëh e Jon, no a tasun peß to apuh oah e non pa ma teß tasun po upöm teß vanënën soe. 27 E Jon voh a teß ko poan no Puk Vapenpen to sosoe suk voh non po kiun peß. O kiun to soe non pan,

“Pënton ah,
eöß se vanö nös a teß vëh se teß vovoh nös a soe peöß manem pën,
eß se vovoh ka oah,
pareß vamatop a hanan pën.” a 
28 “Eöß to soe ka neöm, e Jon no a tasun peß to teß oah e non pa ma teß tasun po upöm teß manih po oeh. Ivëhkëk, a teß to teß va non manih pa siß koaß soneß manih pa Matop Vih pe Sosoenën no tasun peß to apuh oah e non pa teß tasun pe Jon.

29 A ma napan to pënton vahik ee pa ma soe, ka nap kokon takis soe pan, “A taateß pe Sosoenën to totoopin rakah.” Ee to kon voh a tapui manih pe Jon Tövapupui. 30 Ivëhkëk, o Parësiß me o teß vavaasis to nat i ne o Vavaasis pe Mosës eße to hikta kon voh a tapui manih pe Jon suk, ee to heß tonun voh ee pa hanan vih ne Sosoenën to vataare raoe.

31 Ke Ieesuß soe pan, “Eöß se vëknöm vah va in a taateß pa napan va kuru nih? Ee o teß to teß vah va ne nih? 32 Ee to teß va ne manih po koaß to ihoß ne pa ma ö totoaan, pare vavaasis piu ne, ivëhkëk o meoh upöm pee to hikta vaëhëh ne. Kee varek ke raoe, pare soe pan,

‘Emöm to piu kem peöm po piu,
ivëhkëk, eöm to hikta pinoß.
Kemöm vaëhëh kem peöm pa ta okook vatamak,
ivëhkëk eöm to hikta tamak to ook.’”
33 “E Jon Tövapupui to nö voh en maß, pareß vapenpen vapeo non pa ëën. Ko hikta kakaak voaën voh non, köm soe em pan, ‘A oraß hat to teß non manih peß.’ 34 Ivëhkëk kuru, eöß E Koaß Teß Pa Napan Kurus to nö maß, paröß ënëën noß ko kakaak noß, köm soe em pan, ‘Ep öm, eß a teß ënëën vörep, ko kakaak voaën vörep, pareß teß e non e vakamöß pa nap kokon takis me ra nap nonok a ma taateß hat.’ 35 Ivëhkëk, a napan to vatet ne o nat vih pe Sosoenën, eße to vataare e ne a taateß vih, eß o nat vih rakah, suk eße to vaman ne e Sosoenën.

A Pah Köövo To Pupui A Mon E Ieesuß Po Vanom

36 A pah Parësiß, to vaoe e Ieesuß pa iuun peß keß nö maß, kee ihoß to ëën vaßpeh. 37 Ka pah köövo teßteßvaasi to teß non pa vöön pamëh, to pënton a ö ne Ieesuß to ënëën non pa iuun pa to Parësiß. Ivëh, ke köövo kon o puto vös vih no o vanom voen vapeah to isu non, ko nö maß pa iuun vëh ne Ieesuß to teß non. 38 E köövo to sun non pa havin mon pe Ieesuß, pareß okook non, ka hunun mataneah vußvuß non pa mon e Ieesuß, keß vaßnaß pa uvineah. Eß to umaß vapeo a mon e Ieesuß, pareß uh a moneah po vanom.

39 Ka to Parësiß vëh to vaoe na e Ieesuß ep in a tah vaßih, pareß koman va non manih pan, “A teß vëh se keh teß e non a teß vanënën soe vamaman, eß se nat e non pa taateß pe köövo vëh to vaket poan, eß a köövo teßteßvaasiß.”

40 Ke Ieesuß nat e non po kokoman pe Saëmon, pareß soe pan, “Eöß to teß me noß a pah tah noß to iu soe ka nom oah.”

Ke Saëmon soe pan, “Tövavaasis, vatvus a soe pën.”

41 Ke Ieesuß soe, “A poa teß to teß me ne o ötop manih pa pah teß. A paeh to teß me non o K500.00, ka meh po K50.00. 42 Ee pon to hikta onöt ne a piun a ma ötop pee, ivëh ka teß vëh to heß voh o ötop ururuan raoe, ko vanun en po ötop pee pon. Manih pee pon eteh se iu oah non a teß vëh to heß o ötop?”

43 Ke Saëmon piun, pareß soe vamanih pan, “Eöß to koman noß a teß vëh to teß me non o K500.00 se iu oah non a teß vëh to heß o ötop.”

Ke Ieesuß soe ke poan, “A piun pën to totoopin rakah.”

44 Ke Ieesuß tarih manuh pe köövo, pareß soe ke Saëmon, “Eën ep e nom pe köövo vëh, ha? Eöß to ho maß pa iuun pën, kën hikta heß a neoß ta ruen köß pupui a moneoß. Ivëhkëk, a hunun mataneah to pupui a moneoß, pareß vaßnaß pa uvineah. 45 Eën to hikta uumaß a neoß. Ivëhkëk kuru, eöß to ho maß ke köövo vëh to umaß vapeo a moneoß. 46 Eën to hikta uh a pasuneoß po kompoß to voen vöknah, ivëhkëk, e köövo vëh to uh a moneoß po vanom voen vapeah. 47 Ivëh, köß soe ka oah, e köövo nonok vahat vëh no a pop peß to hikta teß vih voh non, to iu vi ka no neoß. Ke Sosoenën to ihan anoe a ma hat peo peß. Ivëhkëk, a teß to nok a hat soneß e Sosoenën se ihan anoe a hat soneß peß, ka teß pamëh se iu vasoneß e non pe Sosoenën.”

48 Ke Ieesuß soe ke köövo, “Eöß to ihan anoe eoß pa ma hat pën.”

49 A ma napan to ihoß vaßpeh me ne e Ieesuß to taneo ee pa varek koman pan, “A teß vëh koman rakah non pan, eß e Sosoenën, pareß ihan anoe non pa ma hat, ha?”

50 Ke Ieesuß soe ke köövo pamëh, “O vaman pën manih pe Sosoenën to kon hah vur en pën kën teß vaßpeh me nom peß. Nö ah me o kokoman moomo.”

Copyright information for `TPZ