aAis 6:9

Luke 8

A Ma Köövo To Suk E Ieesuß Kee Nö

A ma poen to oah ee, ke Ieesuß vavavih vah en pa ma vöön apaßpuh me a ma siß vöön sosoneß. Eß to vatvus a Soe Vih va pa Matop Vih pe Sosoenën manih pa ma napan. A havun me a poa vamomhë peß to nönö vaßpeh vah me ne poë. A ma köövo varih moaan voh ne Ieesuß to veo këh voh raoe pa ma oraß hat, eße me to nö vaßpeh me Ieesuß. A paeh vëh e Mariaß Makdalaß. Moaan voh e Ieesuß to veo këh poan a tönim me a poa oraß hat to teß ne manih peß. Ke Joanan, e köövo pa teß to susun non pa iuun pe Hëërot, a ëhnaneah e Kusaß, me Susanaß, me a ma meh upöm köövo me, nee to pët nö vaßpeh. A ma köövo poë varih to vaßaus voh ne e Ieesuß me a ma vamomhë peß pa ma tah nee to vaneah ne.

A Soe Vapipinoß Va Pa Teß To Poßpoß A Kon Manih Pa Koman A Rak Peß

Matiu 13:1-9, me Mak 4:1-9

A napan o pöh peo to tönun voh maß, a ma napan to taneß maß pa ma vöön apuh to nö maß manih pe Ieesuß. Ke Ieesuß heß raoe a pah soe vapipinoß, eß to soe pan, “A pah teß poßpoß kon to nö pa rak peß, pareß poßpoß a kon peß. Eß to poßpoß nö non a kon, ka ma meh voaß kon vuß ee manih po vaßpet taan, ka napan komtötön ee pee, ko növan nö maß, ko ëën vahik ee pa ma voaß kon. Ka ma meh voaß vuß ee pa moeh vösvös, pare pisiß ee maß, ivëhkëk, a hikta ruen to teß non komön o oeh, ivëh, ka ma voaß kon rak ee. Ka ma meh voaß kon vuß ee po topnin o noß uris toßtoß, ka uris toßtoß to pu maß, ko kopös en pee, kee hikta pu vavih maß. Ka ma meh voaß kon vuß ee manih po oeh vih, ko pisiß vavih ee maß, pare voaß vavih ee, ka ma vu kon voaß o 100 voaß.” E Ieesuß to soe va nën, pareß vahik va in a soe peß manih pan, “Eöm o teß varih to teß me ne a tenëneöm, eöm se pënton a soe vaßih.”

A Pusun In A Ma Soe Vapipinoß

Matiu 13:10-17, me Mak 4:10-12

Ka ma vamomhë peß hi ee peß pa pusun in a soe vapipinoß vaßih pan e Ieesuß se vamaaka ke raoe. 10 Ke Ieesuß soe, “E Sosoenën koman to vataare vahik voh en peöm pa pusun in a soe vakoaan in a Matop Vih Peß. Ivëhkëk, a ma upöm teß to pënton koe ne sih pa ma soe vapipinoß. Ivaßih,

‘Kee ut ne,
pare hikta ep in ta pah tah.
Ee to tënan e ne,
pare hikta maaka ne a pusun in a soe.’” a 

A Pusun In A Soe Vapipinoß Va Pa Teß To Poßpoß A Kon

Matiu 13:18-23, me Mak 4:13-20

11 “A pusun in a soe vapipinoß vaßih to soe va non manih pan, o voaß kon to teß va non manih pa soe pe Sosoenën. 12 A ma voaß kon varih to vuß po vaßpet taan to teß va e ne manih pa napan to pënton ee pa soe pe Sosoenën, ivëhkëk, e susun po oraß hat to nö maß, pareß kon këh en pee pa soe vëh to teß non pa ma komëëre. Eß to koman non pan, eße tomeß vaman ne a soe pe Sosoenën, ke Sosoenën kon hah raoe. 13 A ma meh voaß kon to vuß manih pa ö vösvös to teß va ne manih po teß to pënton ee pa soe, pare kon me o vaeö ko vaman. Ivëhkëk, o vaman to hikta aan vakis vi non manih pa komëëre. Ko poen no a punöß eh to nö maß manih pee, kee kuß vëhöß ee. 14 Ka ma meh voaß kon to vuß manih topnin a uris toßtoß to teß va ne manih po teß to pënton ee pa soe, pare vaman rakah ee, ka ma vu punis va pa ununun a moniß peo, me o vaeö va po oeh to nö maß, ko kupkup en pa soe pe Sosoenën. Ivëh, ka soe pamëh hikta vovoaß non. 15 A ma voaß kon varih to vuß manih po oeh vih to teß va ne manih po teß to pënton a soe pe Sosoenën, pare ötöön, ko vaman rakah ee. Ka soe pamëh to voaß pet manih po toßtoß pee. Pare vataare ne a ma taateß totoopin pa ö nee to vavatet ne a ma soe pe Sosoenën.”

Soe Vapipinoß In O Tëkrea

Mak 4:21-25

16 “A teß to vëkrea kës pöß o ram, pareß vahoß hop poan po kove, keß vahoß o ram paan tevan, ah? Ahik, eß se vahan o ram pa ö vavahan ram, keß ëman ke non a napan se ho maß manih iuun, kee sih ep ne o ëman pamëh. 17 A ma soe kurus pe Sosoenën varih to vakoaan voh ne, kuru ee se tavus vamaaka ee. Ka ma soe pe Sosoenën moaan voh no a napan to hikta maaka ne, kuru nee se maaka ee. 18 Ivëh, köm se pënton vavih ko matop nem. A teß se keh kon voh o nat, pareß maaka i non a soe pe Sosoenën, e Sosoenën se heß vaßpuh oah en peß po nat, keß maaka vavih en. Ka teß se keh koaan o nat vëh neß to koman non pan e Sosoenën to heß voh poan, e Sosoenën se öt hah këh en peß po nat pamëh.”

E Sinan E Ieesuß Me A Ma Kea Peß

Matiu 12:46-50, me Mak 3:31-35

19 Manih po poen pamëh ne sinan e Ieesuß me a ma kea peß to nö maß pa ep poë. Ivëhkëk, a napan peo rakah to tönun maß, kee hikta onöt ne a huk vatët manih peß. 20 O upöm teß to soe ke Ieesuß pan, “E sinömah me a ma kea pën to teß ne mahën, ee to iu ep ka nom oah.”

21 Ivëhkëk, e Ieesuß to piun raoe, pareß soe, “A ma napan to pënton ne a ma soe pe Sosoenën, pare vavatet ne, eße kuru e sinaneoß, me a ma kea peöß.”

E Ieesuß To Taß A Tuvuh Keß Moovi

Matiu 8:23-27, me Mak 4:35-41

22 O pöh poen ne Ieesuß to peah po pöh paröß, me a ma vamomhë peß, pareß soe ke raoe pan, “Ka pahan ee manuh pa pap tonon vöh.” 23 O paröß to nönö e non ke Ieesuß koroh nö non komön o paröß. Ka ivat ip maß manih pa tonon, ka ruen oho e non komön o paröß, ka siß ö hat ko paröß rokoß en.

24 Ko vamomhë pe Ieesuß nö, pare kunkuin ee peß, pare soe ke poë pan, “Apuh, Apuh, a siß ö hat, ko paröß rokoß me en pea.”

Ke Ieesuß sun pareß taß a tuvuh me a supa pan, “Moovi öm!” Ka tuvuh tö en, ka supa hikta ririu hah non.
25 Ke Ieesuß soe ke raoe pan, “O vaman peöm heh?”

Kee pah naöp ee, pare töhkak vahat ee, pare vavasoe koman va ne manih pan, “A teß rakah vëh eteh, to taß a tuvuh me a supa kee tënan ee pa soe peß?”

E Ieesuß To Veo Këh A Pah Teß A Oraß Hat

Matiu 8:28-34, me Mak 5:1-20

26 Vasuksuk nee to tok po paröß, pare tavus pa muhin va Gerasaß. A muhin pamëh to teß non maß pa meh pap tonon va Galiliß. 27 E Ieesuß to kukunah këh ko non o paröß, ka pah teß va pa vöön pamëh no oraß hat to teß ne manih peß, nö en maß manih pe Ieesuß. Pa ma tamoaan no o oraß hat to teß ne pa teß pamëh. A ma napan to matop ne poë, ko nohnoh ne sih poë po uris eh. Ivëhkëk, eß to kukurus e non sih po uris eh me a ma meh tah. Pareß nönö non pa moeh upin. O oraß hat poë varih to teß ne pa teß pamëh, ka ma tamoaan neß to hikta kokoroh non iuun, pareß teß pehpeah e non ko teß non sih po vapeepe. Keß nö maß manih pe Ieesuß, ke Ieesuß hi poan, “A ëhnöömah eteh?”

Ko oraß hat soe pan, “A ëhnanmöm, ‘a Nap Peo’, suk emöm to peo to teß hop nem pa teß vëh.” Ko oraß hat poë varih pah kokoeß suntan kee pe Ieesuß pan, “Eën se nat nom vanö a möm manuh po suraß ësës tamoaan.”

Ke Ieesuß siröß en po oraß hat se tavus këh a teß pamëh, ivëh, ko oraß hat kokoeß koe ee manih pa teß pamëh, pare kokoeß vaßpuh, ko soe pan, “Ieesuß eën e Koaß pe Sosoenën A Kikis Vi, eën se nok ataeah manih pemöm?” Ee to hin vakis e Ieesuß, pare soe pan, “Ieesuß, eën se nat nom vakmis a möm.”

32 O vasun kuß peo to ënëën vatët ne sinten a siß ö tope, ivëh, ko oraß hat poë varih hin vakis ee pe Ieesuß pan, “Eën se vanö a möm manuh po kuß.” Ke Ieesuß pënton en pa soe pee, pareß vaonöt ken pee pa hop manuh po vasun kuß.

33 Ko oraß hat tavus këh ee pa teß, pare nö ko hop varuß ee manuh po vasun kuß. Ko kuß surap kunah ee pa ö vaere, pare vuk ee pa tonon, ko mëtmët vahik rakah ee.

34 Ka napan varih to matop ne sih po vasun kuß pamëh ep a tah vaßih, pare naöp ko rusin ee. Ee to nö, pare vahutët a tah vaßih pa vöön apuh me ra ma vöön sosoneß. 35 Ka ma napan nö ee pa vavaköm pa ma tah to tanok. Ee to nö, ko tavus e Ieesuß, pare taum ee pa teß no oraß hat to këh ee peß, eß to rara hah en ko kokoman peß maaka en, keß ihoß non pa havin mon e Ieesuß. A ma napan to ep a tah vaßih, pare pah vananaöp ee. 36 Ka napan varih to ep voh ne pa ma tah poë varih, ee to vahutët ke ro upöm a tah ne Ieesuß to nok manih pa teß pamëh, keß vih hah en. 37 Ka ma napan va pa ma ö muhin va Gerasaß to naöp vörep, pare hin vakis e Ieesuß ko soe pan, “Eën se këh a na möm.” Ivëh, ke Ieesuß me o vamomhë peß peah ee po paröß, pare vamatop ee pa hah.

38 Ee to meß e ne pa nö, ka teß vëh no oraß hat to këh poan, eß to hin vakis e Ieesuß pan, “Eöß to iu teß vaßpeh me nom oah.” Ivëhkëk, e Ieesuß to vahah en peß ko soe ke poan pan, 39 “Eën se hah vos na vöön pën, parën vatvus a soe pa ma tah ne Sosoenën to nok manih pën.” Ivëh, ka teß pamëh hah en vöön, pareß vatvus ken pa ma napan pa ma tah kurus ne Ieesuß to nok manih po toßtoß peß.

E Ieesuß To Vatoß Hah E Koaß Mon Pe Jaërus, Pareß Vavih Hah E Köövo To Vaket O Ohop Peß

Matiu 9:18-26, me Mak 5:21-43

40 E Ieesuß to këh hah maß a pap tonon voh ka napan pah vaeö ee, suk eße to anoeh voh ne poë. 41 Ka pah teß nö maß, a ëhnaneah e Jaërus. Eß a teß to susun non pa iuun hinhin soneß. A teß susun pamëh to vatokon pa havin mon e Ieesuß, pareß hin vakis e Ieesuß pan, e Ieesuß se nö pa iuun peß. 42 Eß to teß me non a pah koaß mon ro, a ma kirismas peß to onöt non o havun me ro pöök. Eß to haraß non a mët apuh, ka siß ö keß mët en.

E Ieesuß to nönö vaßpeh nö me non e Jaërus, ka napan o pöh peo to vasusun pip nö e ne peß.
43 A pah köövo to vavahuh tamoaan non sih o eraß komön o havun me o pöök kirismas. A hikta pah röktaß to onöt voh non a vahik këh poan pa mët. 44 E köövo pamëh to huk vatët maß tonun e Ieesuß, pareß hariun a ö noton in o ohop peß. Eß to nok va nën ka varuß vakomanih no eraß to anaß vëvëhöß rakah këh en peß.

45 Ke Ieesuß hi pan, “Eteh to hariun a neoß?”

Ee kurus to vonih ee. Ke Pitaß soe, “Apuh, a napan o pöh peo rakah to tönun töön oah, ko vaket ee pën.”

46 Ivëhkëk, e Ieesuß to soe pan, “A pah teß to vahoß a koreneah manih peöß. Eöß to haraß noß o kikis to tavus këh a neoß.”

47 E köövo to nat en peß to hikta vakoaan hah in non e Ieesuß. Ivëh, keß naöp ko rikrik e non ko nö maß, pareß vatokon pa matan e Ieesuß pa matëëre ra napan kurus, pareß vatvus a ö neß to vaket suk e Ieesuß. Ke köövo soe pan, “A mët peöß to hik ohoß rakah en pa ö nöß to hariun e Ieesuß.”

48 Ke Ieesuß soe ke köövo pamëh pan, “Koaß peöß, eën to vaman a neoß, ka mët pën hik këh en pën. Eën se nö na me a taateß moomo.

49 E Ieesuß to vaato avoeß e non, ka pah teß va pa iuun pe Jaërus nö maß, pareß soe ke poan pan, “E semomah to mët en. Koe a vatëh vörep e Tövavaasis.”

50 E Ieesuß to pënton a ö ne koaß to mët, pareß soe ke Jaërus pan, “Eën se koe a naöp, eën se vaman varoe a nom neoß, ke koaß pën toß hah en.”

51 Ke Ieesuß nö en pa iuun pe Jaërus, pareß hikta vaonöt a nap peo pa ho koman iuun. Eß to me ho varoe e Pitaß, e Jon, me e Jëmis, me a poa manot. 52 A ma napan kurus to vaokook ne e koaß, ivëhkëk, e Ieesuß to soe ke raoe pan, “Eöm se koe a ook, e koaß to hikta mët, eß to koroh varoe.”

53 Ka napan varih to okook ne to vavövöneß suntan e ne pe Ieesuß. Suk ee to hikta vaman nee e Ieesuß pa ö neß to soe pan e koaß to koroh. 54 Ke Ieesuß öt a koren e koaß mon mët pamëh, pareß soe pan, “Koaß peöß, sun ah.” 55 Ka apen koaß hah en maß, ka varuß vakomanih ne koaß to sun hah en. Ke Ieesuß soe ke ra poa manot pan, “Eöm se heß eah ta taëën.” 56 Kee vaeö, ko töhkak ee, ivëhkëk, e Ieesuß to vuhvuh vakis ken pa poa manot pan, “Eöm pom se nat nem vavatët pet ta meh teß a tah vaßih to tanok.”

Copyright information for `TPZ