Luke 9

E Ieesuß To Heß A Havun Teß Me A Pöök A Kiu

Matiu 10:5-15, me Mak 6:7-13

E Ieesuß to vaoe en na po havun me a poa vamomhë peß, kee nö ee maß, keß heß en pee po kikis me a tasun peß, marën a ö nee se veo këh a napan po oraß hat, me a vahik a ma vu mët. Pareß vanö en pee manih pa ma vöön pa vatvus a soe va pa Matop Vih pe Sosoenën, me a vavatoß hah ro teß to haraß ne a ma mët. Pareß soe ke raoe pan, “Eöm se nat nem teß a ma tah manih pa nö peöm vamanih po toknon, keß o kove, keß ta taëën, me a moniß, me a ma ohop peo. Eöm se keh ho pa ta pah iuun, a, eöm se teß varoe nem pa iuun pamëh, keß antoen non a ö nöm se këh hah a vöön pamëh. Ka napan se keh hikta vaoe a neöm pa ma iuun pee, a, eöm se këh em pa vöön pamëh, paröm sisinuh o kusan vëh to teß non pa ma moeeneöm. Eß a soe vanat va pa ö no a napan va pa vöön pamëh to hikta iu pënton ne a soe peöm. Ivëh, ke Sosoenën se vakmis raoe.

Ivëh, kee nö ee pa ma vöön kurus, pare vatvus ee pa Soe Vih pe Ieesuß, ko vavatoß ee pa ma teß to haraß ne a ma mët.

E Hëërot To Iu Nat Non E Ieesuß Rakah Eteh

Matiu 14:1-2, me Mak 6:14-16

A teß sunön va pa kaman manih Galiliß e Hëërot to pënton a ma tah kurus ne Ieesuß to nonok non, ivëh, ko kokoman peß nun en, suk a ma meoh teß to sosoe ne pan, “E Jon Tövapupui to sun taneß hah po vapeepe.” Ka ma upöm sosoe ne pan, “E Elaëjaß to tavus hah maß.” Ko upöm sosoe e ne pan, “A teß vanënën soe vamoaan to toß hah maß.” Ivëh, ke Hëërot soe en pan, “Eöß to moes kurus voh o kahoß pe Jon.
Eën se ëh o vahutët pa ö ne Hëërot to ip vamët e Jon Tövapupui manih po Puk pe Matiu 14:3-12.
Ka teß vëh eteh, nöß to pënton noß to nonok non a ma tah varih?” Ke Hëërot vavaiu këh e non ta hanan pan, eß ep e Ieesuß.

E Ieesuß To Makën O 5,000 Teß

Matiu 14:13-21, me Mak 6:30-44, me Jon 6:1-13

10 Ka ma aposol hah ee maß, pare soe ke pe Ieesuß pa ma tah kurus nee to nok voh maß. Ke Ieesuß me ke këh en pa ma napan pa vamomhë peß, kee nö varoe ee pa meh vöön, ëhnaneah Bëtsaëtaß. 11 Ivëhkëk, a napan peo to nat ee pee to teß ne Bëtsaëtaß, pare vatet ee pee. A napan to nö maß manih peß, keß pah vaeö en. Eß to vatvus en pa soe vih va pa Matop Vih pe Sosoenën manih pee, pareß vavatoß en po teß varih to haraß ne a ma mët.

12 A potan to kunah en, ka havun me a poa vamomhë pe Ieesuß nö ee maß peß, pare soe ke poë pan, “Eën se vanö a napan, kee nö pa ma vöön to teß vatët ne, pare ep këh ta taëën, ko ëën, suk a ö vëh na to teß no, no a hikta teß to teß non.”

13 Ivëhkëk, e Ieesuß to soe ke raoe pan, “Eöm koman se makën raoe.” Kee soe pan, “Emöm to hikta öt nem ta ma taëën peo. O siß tönim muß me a poa iian varoe to teß ne. Eën to iu pöß nom pan emöm se voen a taëën pa napan peo varih, ha?” 14 A napan to onöt ne a 5,000 teß oeteß rakah to teß ne.
O köövo me o koaß to teß e ne nën, ivëhkëk, ee to hikta ëh vaßpeh raoe. Ee to ëh varoe a nap oeteß.


Ke Ieesuß soe ke ra ma vamomhë peß pan, “Eöm se soe ke ra napan, kee tönun a ma 50 teß, pare ihoß.”
15 Ko vamomhë peß soe ke ra napan, kee ihoß ee. 16 Keß kon en po tönim muß me a poa iian, pareß ta peah na vöön va kin, ko soe vavihvih ke na e Sosoenën, pareß kökök ko heß a ma vamomhë peß. Kee ki vakëkëh ke pa napan. 17 Ka napan kurus ëën vamhun ee, ko vamomhë peß ununun a ma ö taëën ëën këh, pare vapuh o havun me o pöök kove.

E Pitaß To Soe Tavus E Ieesuß E Kristo

Matiu 16:13-19, me Mak 8:27-29

18 O pöh poen ne Ieesuß to hinhin non, ka ma vamomhë peß teß vaßpeh me ne poë. Ke Ieesuß hin vahik en, pareß hi raoe pan, “A ma napan popokaß a no neoß eteh?”

19 Ko vamomhë peß piun, pare soe pan, “E Jon Tövapupui, ka ma meh popokaß e ne pën e Elaëjaß. Ka ma upöm sosoe ne pan, eën a pah teß va pa nap vanënën soe vamoaan to toß hah maß.” 20 Ke Ieesuß hi raoe, “Ke eöm koman poß, eöm popokaß a nem neoß eteh?” Ke Pitaß piun a soe peß, pareß soe pan, “Eën e Kristo, a teß ne Sosoenën to vanö maß.”

E Ieesuß To Soe A Ö Neß Se Mët, Pareß Sun Hah

Matiu 16:20-28, me Mak 8:30-38; 9:1

21 Ke Ieesuß vuhvuh vakis raoe se nat ne soe ke ta meh teß a soe pamëh. 22 Pareß soe pan, “Eöß e Koaß Teß Pa Napan Kurus se kon o kamis apuh rakah manih pa koreera nap susunön po Jiuß, me ra ma teß susunön ësës heß, me ro teß vavaasis to nat i ne o Vavaasis pe Mosës. Ee ip vamët a neoß, ko vakön poen ne eöß se sun taneß hah eoß manih po vapeepe.”

23 Ke Ieesuß soe ke ra ma vamomhë peß pan, “Ta pah teß se iu vatet a non neoß, eß se vöknah o iu koman peß, pareß teß a kuruse peß pa ma poen kurus, pareß teß o kamis, ko vatet a maß neoß. 24 Ivëhkëk, a teß se keh matop tamoaan non o toßtoß peß, pareß hikta vatet a neoß, o toßtoß peß se ro amot en. Ka ta pah teß se keh koman a non neoß, pareß mët suk a neoß, a, amot a teß pamëh se kon o toßtoß tamoaan. 25 Ta pah teß se keh vaneah kurus e non pa ma tah va po oeh vëh, pareß vanun en po toßtoß tamoaan peß, a ma tah poë varih se poß vaßaus vah va in o toßtoß peß nih? Ahik rakah! 26 Kuru a pah teß se keh poet ka no neoß, me o vavaasis peöß e Koaß Teß Pa Napan Kurus, a, amot po poen ne eöß se hah me maß o maaka peöß, me o maaka pe Tamön, me o maaka po ankeroß vivihan pe Sosoenën, eöß se poet me e noß pa teß pamëh.

27 Eöß to soe vaman ka neöm, a ma pah teß to sun ne manih kuru, se meß avoeß ne pa mët ee he ep ee pa Matop Vih pe Sosoenën.”

A Sionin E Ieesuß To Tavus Kakaare En

Matiu 17:1-13, me Mak 9:2-13

28 O pöh nënkikiu to oah en pa ö ne Ieesuß to soe a ma tah poë varih. Keß me en pe Pitaß, me ra poa tom kea e Jon, pen Jëmis. Kee peah ee pa tope pa hin. 29 Ke Ieesuß hinhin non, ka sionineah tarih, pareß matan ke en, me o ohop peß to tarih, ko kakaare oah rakah en vamanih pa unöh. 30 Ka poa teß tavus maß, ko vavaato me e ne peß, e Mosës pen Elaëjaß. 31 E Mosës pen Elaëjaß to tavus me o maaka va pa vöön va kin, pare vavaato me e ne e Ieesuß pa ö neß se vapuh va in o iu pe Sosoenën pa ö neß se mët manuh Jerusalëm.

32 E Pitaß me meh a poa vamomhë peß to koroh, ivëhkëk, ee to sun ka matëëre maaka, kee ep ee po maaka pe Ieesuß vaßpeh me a poa teß neß to vavaato me non. 33 E Mosës pen Elaëjaß se vakëh ee ke Ieesuß, ke Pitaß soe ke Ieesuß pan, “Eeh, Apuh, eß to parin vih pa ö na to teß no manih, vaonöt ka möm ah, kemöm se eok a kukön këk, a paeh pën, ka teß pe Mosës, me a teß pe Elaëjaß.” E Pitaß to hikta maaka vavih vi non pa soe neß to soe.

34 E Pitaß to vavaato avoeß e non, ka unöh tavus maß, ko pöm en pee, kee naöp rakah ee. 35 Ka to taneß maß manih koman a unöh to soe non pan, “Eß vaßih e Koaß vateß peöß. Eöm se pënton, ko vatet a soe peß.” 36 A to pamëh to hik en, kee ep ee pe Ieesuß pehen to sun non. Manih pa ma poen poë varih nee to hikta soe ke ta pah teß a tah vaßih nee to ep in maß, ee varoe a kukön to nat ne.

E Ieesuß To Vatoß Hah E Koaß Oeteß To Teß Me Non A Oraß Hat

Matiu 17:14-21, me Mak 9:14-29

37 Ka muhin takah en po meoh poen, kee këh ee maß pa tope, pare hah kunah ee maß. A napan o pöh peo to ep in e Ieesuß manih hanan. 38 A pah teß to teß non topnin a napan poë varih to toto suntan e non maß pan, “Apuh, eöß to okook rakah noß nös oah se ep pa pah koaß oeteß ro peöß. 39 A oraß hat to teß non peß, keß kokoeß suntan non, ko varikrik non poan, ko poë kakaare tatavus no maß sih pa rivoneah. A oraß hat to mimiroß tamoaan e non peß, ko hikta këkëh non poan. 40 Eöß to hin vakis a ma vamomhë pën, pan ee se veo a oraß hat pamëh, keß këh e koaß. Ivëhkëk eße to hikta onöt ne.”

41 E Ieesuß to piun raoe, ko soe pan, “Eöm kurus varih to hikta vaman avoeß rakah nem e Sosoenën se vatoß en po teß, eöm a nap hat. O tovih poen ne eöß se teß vaßpeh tamoaan me a noß neöm? O tovih poen ne eöß se teß a ma punis peöm?” Ke Ieesuß tarih na pe taman e koaß, ko soe pan, “Me maß e koaß pën manih peöß.”

42 E koaß to nö maß manih pe Ieesuß, ka oraß hat vi en pe koaß manih po oeh, keß rikrik e non. Ke Ieesuß siröß a oraß hat, keß këh en pe koaß. E Ieesuß to vatoß en pe koaß, pareß heß hah en pe tamaneah. 43 Ka ma napan ep in o kikis pe Sosoenën, pare pah toksean rakah ee.

E Ieesuß To Vapöök Soe En Pa Ö Neß Se Mët, Pareß Sun Hah

Matiu 17:22-23, me Mak 9:30-32

A ma napan to pah kokoman vörep e ne pa ma tah kurus varih ne Ieesuß to nonok non, keß soe ke a ma vamomhë peß pan,
44 “Eöm se nat nem anoe in a soe natsean vaßih nöß se soe ka neöm. Eß hikta se teß rë non, ka teß se vikuh en peöß e Koaß Teß Pa Napan Kurus pa koreera nap hat.” 45 Ivëhkëk, e Sosoenën to koaan en pee pa pusun in a soe, kee hikta maaka ne a ma tah varih se tavus. Kee nanaöp e ne pa hi e Ieesuß a pusun in a soe pamëh.

Eteh Se Teß Non A Tasun Apuh Oah?

Matiu 18:1-5, me Mak 9:33-37

46 O vamomhë to vaato vaheve koman ee, suk eteh se teß non a tasun apuh oah manih pee. 47 Ke Ieesuß nat en po kokoman vakoaan pee, ivëh, keß vaoe vatët maß a siß koaß soneß, ko vasun poan pa havineah, 48 pareß soe ke raoe pan, “Eteh to kamöß e koaß soneß to teß va non manih pa siß koaß vëh, eß to kamöß me en peöß. Ka teß to kamöß a non neoß, eß to kamöß me e non pe Tamön vëh to vanö voh a maß neoß. Eteh to vaßaus o teß arus, ee a pap teß poë varih ne Sosoenën to koman non pan, ee se teß ne o teß apaßpuh.”

A Teß To Hikta Vakihat Me A Rora Eß A Teß Pea

Mak 9:38-40

49 Ke Jon soe ke Ieesuß pan, “Apuh, emöm to ep maß a pah teß to veveo oraß hat non pa ëhnöömah, ko soepip em peß, suk eß to hikta teß non po kum pea.” 50 E Ieesuß to soe kurus ke raoe pan, “Eöm se nat nem soepip eah. A teß to hikta vakihat me a rora, eß a teß pea.”

A Napan Va Samëriaß To Sunpip In E Ieesuß, Pare Veo Poë

51 O poen ne Sosoenën se me peah hah e Ieesuß manuh pa vöön va kin to öök vatet en. Ivëh, ke Ieesuß nok en po kokoman kikis peß pa nö manuh Jerusalëm. 52 Ke Ieesuß vanö vovoh a ma teß se teß a soe peß. A ma teß poë varih to nö ee, pare vos ee pa vöön va Samëriaß, pare iu vamatop ne a nö pe Ieesuß. 53 Ivëhkëk, a ma napan va pa vöön pamëh to nat in e Ieesuß me a ma vamomhë peß se nö manuh Jerusalëm, ivëh, kee hikta iu vaonöt ne e Ieesuß me a ma vamomhë peß pa nö manuh pa vöön pee. 54 A poa vamomhë peß, e Jëmis, pen e Jon to ep in a tah vaßih, pare soe ke Ieesuß pan, “Apuh, eën se keh iu nom kemöm hin na a suraß va pa vöön va kin, keß ës ra napan varih?” 55 Ivëhkëk, e Ieesuß to tarih manih pee pon, pareß siröß raoe to vaato vapiun e ne. 56 Kee nö pet ee pa meh vöön.

A Teß To Iu Suk Non E Ieesuß

Matiu 8:19-22

57 Ee to nönö ne hanan, ka pah teß soe ke Ieesuß pan, “A ma vöön kurus nën to nönö nom ne eöß se suk eoß pën.”

58 Ke Ieesuß soe ke a teß pamëh, “O këh poa to teß me ne a ma koveß teßteß pee, ko növan teß me ne pa ma heß teßteß pee. Ivëhkëk, eöß e Koaß Teß pa Napan Kurus to hikta teß me noß ta ö ne eöß se koroh ko vanot.”

59 Eß to soe ke a meh teß pan, “Suk a maß neoß ah.”

Ivëhkëk, a teß pamëh to soe, “Apuh eß to vih non pën se vaonöt ka neoß köß nö ko pe voh maß e tamön.”

60 Ke Ieesuß piun poan, pareß soe, “Ahik, suk a maß neoß ah, parën koe o teß varih to hikta kon avoeß ne o toßtoß tamoaan, kee nö, pare pe o upöm teß mët pee. Ivëhkëk, eën se nö, parën vatvus a soe va pa Matop Vih pe Sosoenën.”

61 Ka meh teß soe ke Ieesuß pan, “Apuh, eöß to iu vatet nom oah. Ivëhkëk, eën se vaonöt ka neoß, köß nö ko vaöt koren me voh maß a tapaiuun peöß.”

62 Ke Ieesuß soe ke poan, “A teß to taneo pa pënton, ko vatet a neoß, ivëhkëk, eß to vahahah non pa ma taateß hat moaan voh peß, eß a teß pamëh to hikta onöt non a ho pa koman a Matop Vih pe Sosoenën.”

Copyright information for `TPZ