aMal 3:1
bAis 40:3

Mark 1

E Jon Tövapupui To Vavatvus Non A Soe

Matiu 3:1-12, me Luk 3:1-9; 3:15-17, me Jon 1:19-28

Ivaßih a soe man pe Ieesuß Kristo, e koaß pe Sosoenën. A soe man pamëh to taneo vavoh manih pa ö ne Aisaëaß a teß vanënën soe to kiun vavoh, pareß soe vamanih pan,

“Pënton ah,
eöß se vanö nös a teß vëh se teß vovoh nös a soe peöß manem pën,
eß se vovoh ka oah,
pareß vamatop a hanan pën.” a 
“Manih pa moeh upin a pah teß to vavaoe no maß pan,
‘Vamatop öm a hanan pe Sunön,
paröm vatotoopin a ma hanan peß.’” b 
E Jon Tövapupui to teß non pa moeh upin, pareß vavatvus non a soe pe Sosoenën, pan a ma napan se pënton, ko panih a ma taateß hat pee, pare pupui rea, ke Sosoenën se ihan anoe a ma hat pee. A ma napan va pa muhin va Jiutiaß, me ra napan va Jerusalëm to nö kurus ee maß pa tënan a soe pe Jon, pare soe tavus ee pa ma hat pee, ke Jon pupui en pee manih pa ruen Jödën.

E Jon to ohop non o ohop nee to nok voh pa uvin këmol, pareß voh non o voh to tavi non a vuvuhuneah, pareß ënëën non sih o kokaß, pareß kakaak non o hun tankekvö va muhin. E Jon to vavatvus non a ma soe peß manih pa napan, pareß soe pan, “A teß vëh se suk a maß neoß, no o kikis peß to teß oah e non po teß kikis peöß. Eöß hikta vih onöt noß a vatokon, paröß ihan këh eah o uris vëh pa poa suß peß. Eöß to pupui a noß neöm pa ruen, ivëhkëk eß se pupui a neöm pa Tuvuh Vasioß.”

E Jon To Pupui E Ieesuß

Matiu 3:13-17, me Luk 3:21-22

A ma siß poen to oah ee, ke Ieesuß këh maß a vöön va Nasarët manuh pa muhin va Galiliß, eß to nö maß ke Jon pupui poan manih pa ruen Jödën. 10 E Ieesuß to tatakin nö këh ko non maß a ruen, pareß ep in a akis to nö vakëh. Ka Tuvuh Vasioß kunah maß manih peß vamanih pa panuh. 11 Ka to taneß maß manuh pa vöön va kin pe Sosoenën, to soe va non manih pan,

“Eën e koaß rakah peöß,
eöß to iu oah vi ka nom oah,
paröß vaeö me noß oah.”

E Susun Po Oraß Hat To Punöß E Ieesuß

Matiu 4:1-11, me Luk 4:1-13

12 Ka Tuvuh Vasioß vanö vëvëhöß en pe Ieesuß manuh pa moeh upin. 13 E Ieesuß to teß o 40 poen nën, ke susun po oraß hat punöß poan. Eß to teß vaßpeh me non o tah poa va pa moeh upin, ko ankeroß matop e ne peß.

E Ieesuß To Taneo En Po Vavaasis Peß

Matiu 4:12-17, me Luk 4:14-15

14 E Ieesuß to öök pa muhin va Galiliß murin in a ö nee to vahoß ee pe Jon Tövapupui pa nohnoh nën, suk eß to rës e non pa taateß hat ne sunön va Galiliß to nonok non. Manih po poen pamëh ne Ieesuß to taneo en pa vavaasis a soe man pe Sosoenën manuh Galiliß. 15 E Ieesuß to soe ke ra napan pan, “O poen vih ne Sosoenën to vateß voh to tavus en, a Matop Vih pe Sosoenën to öök vatët en maß, söm panih a ma kokoman peöm, paröm vaman a soe man peß.”

E Ieesuß To Vaoe A Taanaß Teß Se Suk Poë

Matiu 4:18-22, me Luk 5:1-11

16 E Ieesuß to hëhë nö non pa sinten tonon va Galiliß, pareß ep in e Saëmon, pen e kea peß Ëndruß to tatanaß iian ne pa kë pee, ee pon to tatanaß iian ne sih pa kë pee manih pa tonon va Galiliß, ov in a vavoen. 17 Ke Ieesuß soe ke rapoë pan, “Suk a maß neoß öm pom, köß sih vavaasis a neöm pa vaon a napan, kee hop maß manih pa Matop Vih pe Sosoenën.” 18 Ka varuß rakah vakomanih ne ee pon to këh ee maß pa kë pee, pare vatet ee pe Ieesuß.

19 Keß hë a sih ö hat, pareß ep in e Jëmis pen e kea peß Jon, a poa koaß oeteß pe Sëbëdiß to tok ne po paröß, pare vunvun hah ne a kë pee to tökrus. 20 Ke Ieesuß vaoe vëvëhöß rakah en na pee, kee këh ee maß pe tamëëre Sëbëdiß, me ra nap kiu peß to tok ne po paröß, ke Jëmis pen Jon vatet ee pe Ieesuß.

E Ieesuß To Veo Taneß A Oraß Hat Manih Pa Pah Teß

Luk 4:31-37

21 E Ieesuß me ra taanaß vamomhë peß to vos ee manuh Kapaneam. Po Poen Apaapo ne Ieesuß to ho en pa iuun hinhin soneß po Jiuß, pareß taneo en po vavaasis peß. 22 A napan to pënton a ma vavaasis pe Ieesuß, pare pah töhkak vahat ee. Eß to hikta teß va non manih po teß vavaasis to nat i ne o Vavaasis pe Mosës,
[... o Vavaasis pe Mosës] E Sosoenën to heß koe a ma Vavaasis varih pe Mosës manih pa napan va Israël. Ep na pa tonun o Puk to teß non a Kölösöriß pa maaka vavih a tah no o Vavaasis pe Mosës to soe non.
ahik, eß to vavaasis me non o kikis.

23 Manih po poen pamëh a pah teß to teß non koman iuun hinhin soneß, no a pah oraß hat to teß non peß, eß to pah kokoeß suntan en pareß soe pan, 24 “Koe ka möm ah, ataeah nën to iu nom manih pemöm, Ieesuß va Nasarët, eën nö maß pa miröß a möm öh? Eöß to nat e noß pën a Teß Vivihan pe Sosoenën.” 25 E Ieesuß to siröß a oraß pamëh, ko soe pan, “Vatotomin ah! Parën këh tavus maß a teß manem.” 26 Ka oraß hat pah kö suntan en pa teß pamëh, pareß pah kokoeß suntan en, ko këh tavus en peß. 27 Ka napan vatötöhkak rakah ee, pare taneo ee pa vaiihi koman hah pan, “Ataeah rakah ivaßih? Eß a ma vavaasis voon, to teß me non o kikis o pöh apuh rakah, eß se taß o oraß hat, kee tënan e pa soe peß.” 28 Ivëh, ko vahutët va pa ma tah apaßpuh ne Ieesuß to nok voh nö vëhöß rakah en pa ma ö kurus va pa muhin va Galiliß.

E Ieesuß To Vatoß Hah E Noan E Pitaß

Matiu 8:14-15, me Luk 4:38-39

29 O poen nee to këh tavus maß a iuun hinhin soneß po Jiuß, pare nö totoopin rakah ee manuh pa iuun pe Saëmon pen Ëndruß, e Jëmis pen Jon to nö vaßpeh me raoe. 30 E noan e Saëmon to koroh non tevan to haraß non a hiinana, ka napan soe vëvëhöß kee pe Ieesuß pe noan e Saëmon. 31 Ke Ieesuß öök en manuh peß, pareß öt en pa koreneah, ko kë vasun en peß, ka hiinana hik këh en peß, keß sun ko vamatop en pa taëën pee.

E Ieesuß To Vavatoß Hah A Ma Nap Peo To Haraß Ne A Ma Vu Mët

Matiu 8:16-17, me Luk 4:40-41

32 Pa matanpoen no a potan to kunah en, ka napan teßteß ee maß pa napan varih to haraß ne a ma mët, me ro teß varih no a ma oraß hat to teß hop ne manih pee. 33 Ka napan va pa vöön apuh pamëh tönun ee maß manih pa matan in a iuun pamëh. 34 Ke Ieesuß vavatoß hah en pa ma napan to teß me ne a ma vu mët, pareß veo vavah en po oraß hat, ko oraß hat poë varih nat e ne peß e Ieesuß, e koaß pe Sosoenën, ivëh keß soepip en po oraß pa vaato.

E Ieesuß To Nönö Vah Kov E Non Manih Galiliß

Luk 4:42-44

35 Pa pöstakah rakah ne Ieesuß to sun, pareß këh tavus en pa iuun, ko këh en pa vöön, ko nö en pa ö totomin no ahikta teß to teß non, pareß hinhin e non nën. 36 E Saëmon me ra ma upöm peß to nö ee pa vaiu poë. 37 Ee to taum poë, pare soe ke poë pan, “A nap peo rakah to vavaiu vah ka nom oah.” 38 Ke Ieesuß piun va in a soe pee manih pan, “Koe voh öm, ka nö voh pa ta ma meh vöön vatët manih, eöß se vatvus pet a Soe Vih manih pee, suk ataeah, eß a tah ne eöß to nö suk voh maß.” 39 Keß nö vavah en manih pa ma ö muhin va Galiliß, pareß vavaasis non a ma napan manih koman a ma iuun hinhin soneß, pareß veo këh en po teß po oraß hat.

E Ieesuß To Vatoß Hah A Pah Teß To Teß Me Non A Mët Töpaß

Matiu 8:1-4, me Luk 5:12-16

40 Ka pah teß to teß me non a mët töpaß nö maß manih pe Ieesuß, pareß vatokon, ko ook marën e Ieesuß se vaßaus poan, pareß soe pan, “Eën se keh iu nom kën vatoß hah eom peöß.” 41 E Ieesuß to uruan vörep a teß pamëh, ko vaket poan, pareß soe pan, “Eöß to iu e noß pa ö nën se voon hah. Voon ah.” 42 Ka varuß rakah vakomanih no a mët töpaß to hik këh en peß, keß vih hah en. 43 Ke Ieesuß vuhvuh vakis poan, pareß soe pan, “Matop nom ah. Eën se nat nom vavatët a tah vaßih to tanok pa sioniumah pa ta ma meh teß. Ivëhkëk, eën se nö totoopin na manuh po teß ësës heß, ko vataare a sioniumah me o heß pën. Ka teß ësës heß ës ke na e Sosoenën vamanih pa ö no Vavaasis pe Mosës to soe vavoh non. Ivëh, ka napan se nat ne a mët pën to hik en, kën voon hah eom.” 45 Ivëhkëk, a teß pamëh to këh e Ieesuß, pareß taneo en pa vahutët vavah a ö ne Ieesuß to vatoß hah poan manih pa ma ö kurus. Ivëh, ke Ieesuß hikta onöt rakah non a vos vavah pa ma vöön pa matëëra napan. Ivëh, keß teß e non pa ö totomin no ahikta teß to teß non, ka napan nönö e ne maß manih peß.

Copyright information for `TPZ