aSng 118:22-23
bEks 3:6
cLo 6:4-5
dLo 6:5
eLev 19:18
fSng 110:1

Mark 12

A Soe Vapipinoß Va Pa Nap Hat To Matop Ne A Rak Voaën

Matiu 21:33-46, me Luk 20:9-19

Ke Ieesuß vavaato avoeß e non, pareß nok a soe vapipinoß to soe suk non a ö no a ma upöm teß susunön po Jiuß, me a ö no a napan to mimiröß vavoh ne o teß vanënën soe, pareß soe pan, “A pah teß to nep voh a nep voaën peß, pareß eean tavi poan, ko een a koveß, pareß vasun a nöhsun pa koman koveß, marën a nus o hun voaën manih pa nöh pamëh, ko u a tanu vakin marën a ö no a teß se ihoß non, pareß ut non pa nep voaën peß. Pareß heß en pa nep voaën peß manih po upöm teß, kee kiu moniß e ne manih peß, eß heh nö varo en pa meh muhin. Ko poen no a voaß in a voaën to manot en, ke tövaneah pa rak voaën vanö en maß pa teß kikiu peß pan, eß se nö manuh po teß varih to matop ne sih pa rak peß. Eß to iu non pan, ee se heß na poë ta ma teß voaß voaën va pa rak pamëh. Ivëhkëk, a napan varuh to matop ne sih pa rak voaën pamëh, to öt a teß pamëh pare pah ip vahat ee peß, ko vanö akuk hah ee peß. Ivëh, ke tövaneah pa rak vanö en maß pa meh teß kikiu peß manih pa napan varih to matop ne sih pa nep voaën peß, kee öt poë, pare navuh hokoß ee pa pasuneah, ko pah ip vapoet ee peß, ko vanö akuk hah ee peß. Ke tövaneah pa rak voaën vanö hah en maß pa meh teß kikiu peß, kee öt poë, pare ip vamët ee peß, keß mët en. Vasuksuk poß neß to vanö kurus en maß pa nap kiu peß, kee nö ee maß. Ka napan varih to matop ne sih pa nep voaën ip vamët ee pa ma upöm, ee he rëp ee pa ma meh. Ke tövaneah pa rak teß varoe me ko non a paeh a teß ro neß se vanö, eß e koaß koman rakah peß, neß to iu oah non sih poan. Eß to vanö en peß manuh pa napan varih to matop ne sih pa rak voaën peß. Suk ataeah, e voe to koman non pan a napan se ta e ne pe sunaißeah. Ivëhkëk, a napan varih to matop ne pa nep voaën to vavaasoe koman e ne pan, ‘Ivaßih e koaß koman pe tövaneah pa rak voaën, ep öm, ka ip vamët ee peß, ka ma tah varih to vaneah non pe tamaneah, sih vaneah varuß e non manih pea.’ Ivëh, kee not poë, ko ip vamët ee peß, pare vi tavus ee na peß pa sinten a rak voaën pamëh.” Ke Ieesuß hi en po teß susun po Jiuß, pareß soe pan, “E tövaneah pa rak voaën se poß nok vahvanih? Eß se pöß nö maß, pareß ip vamët a napan varih to matop ne pa rak, pareß heß varuß en po upöm teß ha? 10 Eöm to hikta ëh pöß voh a soe vaßih to kiun non po Puk pe Sosoenën to soe suk voh non e Kristo, pareß soe non pan,

‘A vös vaßih no a nap ekeok to vi tavus in,
to tavus en a vös vamomoaan vëh to toon vakis non a iuun.
11 E Sunön to nok a vös pamëh,
keß tavus en o toon to toon vakis non a iuun, pareß paraß ep vamanin manih pa mataara.’” a 
12 Ka nap susunön po Jiuß kehkeh öt e ne pe Ieesuß. Suk ataeah, ee to nat e ne pe Ieesuß to sosoe vapipinoß suk e non pee. Ivëhkëk, ee to nanaöp e ne pa napan. Ivëhpëhkëk a nap susunön to vakëkëh ee pe Ieesuß, pare vanönö ee.

Ee To Hi E Ieesuß Pan, Ea Se Voen Ee Pa Takis Manih Pe Sisaß, Keß Ahik?

Matiu 22:15-22, me Luk 20:20-26

13 Ka ma nap susunön po Jiuß vanö ee maß po Parësiß, me ro upöm va po kum teß pe Hëërot, kee nö ee maß manih pe Ieesuß pa punöß poë pa vaato. 14 Ka nap susunön po Jiuß, me a kën poan e Hëërot to nö maß manih pe Ieesuß, pare soe ke poë pan, “Apuh, eën a teß pëpënton soe rakah, parën sosoe man, parën hikta nat nom pa koman varoe ta pah teß, ko hikta nat nom pa soe ta pah soe manih pa teß hikto ëhnan, me a teß to teß me non o ëhnan. Ahik. Manih pa soe man varoe sih nën to vavaasis nom a napan a soe man pe Sosoenën, eën koman vanom nih? Eß vih kës e non pea pa heß a takis manih pe Sisaß, keß a hik?” 15 Ivëhkëk, e Ieesuß to nat en po piuk pee, pareß soe ke raoe pan, “Eöm pupunöß a no neoß, suk ataeah? Teß maß öm ta pah moniß manih peöß paröm vataare voh a neoß.” 16 Kee teß ke maß peß po pöh voaß moniß, pare heß ee peß, keß hi en pee pan, “A ëhnan me o kahoß peteh ivëh to teß non pa moniß vëh?” Kee piun e Ieesuß, pare soe pan, “Pe Sisaß.” 17 Ke Ieesuß piun a soe pee, pareß soe pan, “A tah to vaneah non pe Sisaß nöm se heß e Sisaß. Ka tah to vaneah non pe Sosoenën nöm se heß e Sosoenën.” Kee pah töhkak vahat ee, suk e Ieesuß to vaniu këh en pa punöß pee.

Ee To Hi E Ieesuß Pa Mët Me A Sun Hah Pa Teß

Matiu 22:23-33, me Luk 20:27-40

18 Ko Sëdiusi, ee o kum teß to hikta vaman ne pan a nap mët se sun taneß hah ee manih po vapeepe, to nö ee maß manih pe Ieesuß. 19 Pare soe ee pan, “Apuh, e Mosës to kiun voh ka ra a soe to soe non pan, ‘Ta pah teß se keh mët akuk eß hikta vatvus ta pah koaß manih pe köövo peß, ke kea peß me hah e köövo amop peß, pareß vatvus a koaß se kon a ëhnan e kea peß.’ 20 Eß to teß non a kën tom mahin to onöt ne a tönim me ra pöök, ka teß a vamomoaan vaen en, pareß teß non ko mët akuk en, eß he hikta vatvus avoeß non ta koaß. 21 Ke vapöök kea peß me pet en pe köövo pamëh, pareß mët en, eß he hikta vatvus ta pah koaß, ka vakön nok pet va en nën. 22 Ka tönim me ra pöök kën tom mahin poë varih vameeme petpet voh e ne pa pah köövo pamëh, pare hikta vatvus ta pah koaß. Ko poen nee to mët vahik ee, ko vasuksuk rakah ne köövo to mët pet en. 23 Ivëh, ka amot rakah no a nap mët se sun hah ee, ko poen pamëh ne köövo pamëh se teß rakah non e köövo peteh? Eën to nat e nom, peß to me voh non a tönim me ra poa teß, pareß teß voh e non e köövo manot pee.” 24 Ke Ieesuß soe ke ro Sëdiusi pan, “Eöm o teß o nun rakah to hikta nat vavih nem pa soe va po Puk Vapenpen, paröm hikta nat me nem o kikis pe Sosoenën, ivëh köm vavaato pinpiun e nem. 25 Manih po poen no nap mët se sun taneß hah maß manih po vapeepe, a napan kurus hikta se vavaen hah ne, eße se teß va e ne manih po ankeroß va pa vöön va kin. 26 Ivëhkëk, manih pa soe va pa mët me a sun hah, eöm to hikta ëh pöß voh a soe pe Sosoenën ne Mosës to kiun voh, o vahutët va po siß naon soneß to ës voh. Manih po vahutët pamëh ne Sosoenën to soe ke Mosës pan,

‘Eöß e Sosoenën pe Abraham,
me eöß e Sosoenën pe Aësak,
me eöß e Sosoenën pe Jekop.’ b 
27 E Sosoenën to hikta teß non pan e Sosoenën pa nap mët. Ahik. Eß e Sosoenën pa nap toßtoß. A soe peöm a nun.”

A Pah Taateß Apuh Pe Sosoenën

Matiu 22:34-40, me Luk 10:25-28

28 A pah teß vavaasis to nat i non o Vavaasis pe Mosës to nö maß, pareß pënton raoe to vavaato vasukaß ne, pareß pënton en pe Ieesuß to pinpiun vavih rakah e non pa ma soe po Sëdiusi, ivëh, keß hi en pe Ieesuß pan, “A taateß taeah to teß oah non a ma meh taateß, pareß vih oah non?” 29 Ke Ieesuß piun a soe peß pareß soe pan, “Ivaßih a taateß vamomoaan.

‘Eöm varih a napan va Israël,
eöm se pënton.
E Sunön Sosoenën pea a paeh apuh ro.’ c 
30 ‘Eöm se iu rakah nem e Sunön e Sosoenën peöm manih pa ma kupu peöm,
me manih pa ma apeneöm,
me manih pa ma kokoman peöm,
me manih pa ma kikis kurus rakah peöm.’” d 
31 “Ka vapöök taateß to teß va non manih,

‘Eën se iu nom a meh teß vamanih pa ö ne eën to iu hah va ka nom.’” e 
“Ahikta meh taateß to teß apuh non, pareß teß oah non a poa taateß varih.”
32 Ka teß vëh to nat non sih pa taateß, soe va in e Ieesuß manih pan, “Apuh! A soe pën a man rakah. E Sosoenën, eß a paeh Apuh ro, a hikta meh. 33 Ea se iu rakah no e Sosoenën manih pa ma kupu pea, me manih pa ma nat pea, me manih pa ma kikis kurus pea. Para iu va i no upöm teß vamanih pa ö ne ea to iu hah va ka no. Ea se vavatet rakah no a poa taateß apuh poë varih. E Sosoenën to iu rakah e non pee, suk ee to apuh oah rakah e ne pa ma heß varih nee to ësës voh ke ne na e Sosoenën po suraß. A poa taateß poë varih to apuh oah e ne pa ma vu heß.” 34 E Ieesuß to pënton a teß pamëh to pinpiun vavih e non pa soe peß, vamanih pa teß to teß rakah me non o nat vih, ivëh ke Ieesuß soe ke poan pan, “Eën to hikta teß varo këh nom a Matop Vih pe Sosoenën, a siß ö hat kën vaman a neoß, ko hop eom maß manih pa Matop Vih pe Sosoenën.” Ka ma upöm teß naöp ee pa hi hah e Ieesuß ta ma meh hi.

E Ieesuß To Hi A Ma Napan, Pan E Kristo Eteh

Matiu 22:41-46, me Luk 20:41-44

35 O poen ne Ieesuß to vavaasis non koman Iuun Hinhin Apuh, pareß hi a napan a hi, pareß soe pan, “Vahvanih ko teß vavaasis to nat i ne o Vavaasis pe Mosës sosoe ne sih pan, e Kristo, eß e koaß pe Devit? 36 A Tuvuh Vasioß to heß e Devit o kokoman, keß soe vamanih pan,

‘E Sosoenën to soe ke Devit pan,
“E Kristo e Sunön pën.”
‘Ke Sosoenën sosoe avoeß ke non pe Kristo pan,’
“Ihoß ah manih pa papmatö peöß,
ko teß nom nën keß onöt po poen nöß se vahoß o teß varih to vakihat me a nom oah manih paan a matop pën.’” f 
37 Moaan voh e Devit koman to soe pan, ‘E Kristo e Sunön peöß.’ E Kristo hikta teß varoe non pan e koaß pe Devit. Ahik. Eß to teß me va i non manih pe Sunön rakah pe Devit.”

O Teß To Nat I Ne O Vavaasis Pe Mosës To Nonok Ne A Ma Taateß Hat

Matiu 23:1-36, me Luk 11:37-54; 20:45-47

38 E Ieesuß to vavaasis avoeß e non pa napan, pareß soe pan, “Eöm se matop rakah nem pa napan varih to matop ne sih pa taateß, eße to manin rakah nee a ö ne se ohop ne a ma ohop rëërë, pare nönö vah ne, ko iu rakah ne a napan se vaeö me ne raoe, pare ta ne raoe manih pa ma ö totoaan. 39 Pare iu rakah ne a ihoß pa ma ö ihihoß po teß susunön manih pa ma koman iuun hinhin soneß. Ee to iu suntan rakah ne sih a ihoß vovoh pa ma taëën apaßpuh. 40 Ee to vavakëën ne sih o köövo amop, pare kakaveo ne a ma moeh tah pee. Pare pikpiuk hah a ne pa nok a ma hin rë. Manih po poen nee se teß po vahutët, a pap napan poë varih se kon o kamis o pöh apuh oah rakah.”

E Köövo Arus To Heß O Heß Peß Manih Pe Sosoenën

Luk 21:1-4

41 E Ieesuß to ihoß vatët non manih pa pokis vavahoß moniß va pa Iuun Hinhin Apuh, pareß ut non a napan to vavahoß ne a ma moniß pee manih pa pokis, a teß öt ö to vahoß a ma moniß peo. 42 Ka pah köövo amop arus nö maß, pareß vahoß o siß pöök voaß moniß to matan va ne manih pa poa toeaß. 43 Ke Ieesuß vaoe ununun a ma vamomhë peß, pareß soe ke raoe pan, “Eöß to soe vamaman rakah keoß peöm, e köövo amop arus vëh to vahoß a moniß to apuh oah e non pa ma moniß no a napan to vavahoß ne manih pa pokis moniß va pa Iuun Hinhin Apuh, manih po epep pe Sosoenën. 44 Ka napan varih to teß me ne a ma moniß peo, to vahoß ro a ma paeh manih pa ö vavahoß moniß. Ivëhkëk, e siß köövo vëh to kökööt rakah non pa moniß to vahoß vahik en pa siß moniß peß, pareß hikta teß hah me non ta meh marën a voen a taëën.”

Copyright information for `TPZ