aAis 13:10; 34:4

Mark 13

E Ieesuß To Soe Pan A Iuun Hinhin Apuh Se Takök

Matiu 24:1-2, me Luk 21:5-6

E Ieesuß me a ma vamomhë peß to këh ee pa Iuun Hinhin Apuh, ka pah vamomhë peß soe ke poan pan, “Ep këk na! Apuh, po iuun vihvih varuh nee to eok voh po vös ep vavih.” Ke Ieesuß piun a soe peß, pareß soe vamanih pan, “Eën to ep me e nom na pa ma iuun apaßpuh varuh, ha? Ahikta pah vös to onöt non a tok pa tonun a meh. Ahik. Eße se taru kunah kurus ee maß.”

E Ieesuß To Soe Pan A Ma Punis Peo To Se Tavus Maß

Matiu 24:3-14, me Luk 21:7-19

E Ieesuß to ihoß non manuh pa Tope Öliv, pareß ep non na a Iuun Hinhin Apuh va Jerusalëm to teß non maß manuh. E Pitaß, ke Jëmis, ke Jon, ke Ëndruß, ee varoe a taanaß vamomhë to nö maß manih pe Ieesuß, pare hi poë pan, “Soe ka möm ah, o poen poanheh no a ma tah poë varih se tavus. Me o vëknöm taeoh se tavus momoaan maß, kemöm se ep, pamöm nat a ma tah poë varih se tavus maß?” Ke Ieesuß piun a soe pee, pareß soe ke rapoë pan, “Matop vavih nem, ta pah teß tomeß piuk ka neöm. A nap peo rakah se nö maß, pare popokaß ne a ëhnaneoß, pare soe va ee manih pan, ‘Eöß ivëh a teß pamëh’, pare piuk ee pa napan. Paröm koe a naöp pa ö ne eöm se pënton a ma paarak va pa ma vapus apuh, me eöm se keh pënton ta ma vaato vanövan va pa ma vapus apaßpuh to tavus manuh pa ma meh muhin. A, eöm se nat nem töhkak vahat, suk ataeah, a ma tah poë varih se tavus ee maß. Ivëhkëk, o poen no oeh vëh se hik to meß e non pa tavus maß. A napan va pa pah muhin se sun, pare vapus me ee pa napan va pa meh muhin. Ka matop vih pa pah teß sunön se sun, pareß vapus me en pa teß matop vih pa meh teß sunön. A rikrik se kö pa ma meh muhin, ko maë apuh tavus en. A ma tah poë varih se tavus momoaan vamanih pa ö ne köövo to haraß o kamis va pa ö neß to kehkeh vahuh non.

Eöm koman se matop vavih nem, a napan se öt a neöm, ko vahoß ee peöm po vahutët, ko ip ee peöm manih koman a ma iuun hinhin soneß pee. Eöm se sun em po vahutët matëëro teß apaßpuh va pa kaman, me ro teß susunön. Suk eöm to vaman, paröm vavatet a nem neoß, paröm vatvus a Soe Vih peöß manih pee. 10 A ma napan kurus va po oeh vëh se pënton a teß vëh to vatvus momoaan voh a Soe Vih peöß. Ka amot no a ma tah poë varih se tavus poß maß. 11 Ee se vateß e peöm po vahutët, suk a ö ne eöm to vaman a no neoß. Eöm se nat nem nanaöp nem, paröm koe a karë vovoh ataeah nom se soe. Ahik. A ma soe kurus ne Sosoenën se heß vëhöß rakah en peöm, köm soe tavus em. Suk ataeah, eß to hikta teß non pan, eöm koman ivarih se vavatvus nem a ma soe poë varih. Ahik. A Tuvuh Vasioß ivëh se vatvus a soe pamëh. 12 O teß se heß mët ee pa ma kea pee manih pa nap hat, kee ip vamët ee pee. Ka kën taman se nok va ee nën manih pa ma koaß pee. Ka ma koaß pee se hat ke ne pa ma tamëëre me ra ma sinëëre, pare ip vamët ee pee. 13 A napan se heve ov e ne peöm, suk eöm to vaman, paröm vavatet a nem neoß. Ivëhkëk, o teß varih to teß vakis ne pa teß a ma punis, pare öök na po poen no o oeh se hik, e Sosoenën se hehe en pee.

A Punöß Hat Rakah Se Tavus

Matiu 24:15-28, me Luk 21:20-24

14 E Ieesuß to vavaato avoeß e non, pareß soe pet en pan, “Eöm se ep a Tah A Pah Hat rakah to sun non pa iuun pe Sosoenën.” Ka teß to ëhëh non a soe, eß se maaka vavih rakah non a pusun in a soe pamëh. Ivëh, ka napan varih to teß ne manih pa muhin va Jiutiaß ee se rusin ee manuh pa moeh totope. 15 Ka teß vëh to tok non tonun a iuun peß, eß to hikta onöt non a kunah maß, ko ho koman iuun peß, pareß kokon maß a ma tah peß. 16 Ka teß vëh to teß non pa rak peß, eß to hikta onöt non a tapiun vos hah iuun pa kon ohop rë peß. 17 Varenan rakah po köövo kikiuk, me ro köövo varih to vasisiß ne o koaß sosoneß manih po poen pamëh. 18 Eöm se hinhin vakis nem manuh pe Sosoenën, ka tah pamëh sih nat non tavus pa tëëm tuvuh. 19 Suk manih po poen pamëh a punis apuh rakah se tavus. Taneo non po poen ne Sosoenën to nok a ma moeh tah kurus, pareß öök non maß manih kuru, o vu punis to matan va non manih to hikta tavus avoeß voh non. Pareß hikta se tavus amot non. 20 Ivëhkëk, e Sunön se keh hikta vakökööt voh a ma poen va pa ma punis poë varih, a napan kurus se ro vahik voh ee. Ivëhkëk, e Sosoenën to koman non a napan varih to vaman ne e Ieesuß, neß to vateß voh, ivëh, neß to vakökööt suk voh pa ma poen poë varih. 21 Ivëh, ko poen pamëh no ta pah teß se keh soe ka neöm pan, ‘Ep öm, eß e Kristo, eß ivëh to teß non manih! Keß, ep öm eß ivöh to teß non manuh.’ Koe rakah a vaman eah. 22 O Kristo vapikpiuk, me ro teß vanënën soe vapikpiuk se tavus maß, pare vatvus a ma kiu apaßpuh me a ma tah vatoksean. Ee to hikta onöt ne a nok a ma tah poë varih manih pa napan ne Sosoenën to soe a ö neß se kon hah raoe. Ee se piuk vahok ee pa napan. 23 Ivëh, köm se matop vavih nem, eöß to kömköm vovoh voh eoß peöm pa ma punis poë varih se tavus amot ee maß.

A Nö Hah Maß Pe Koaß Teß Pa Napan Kurus

Matiu 24:29-31, me Luk 21:25-28

24 “Ivëhkëk, a ma hat poë varih se hik ee,

‘A potan se popoen,
ka sivö hikta se paapa non.
25 O vesun se vußvuß taneß ee maß akis.
Ko kikis vöh akis se panih,
ko takö ee.’” a 
26 Ko poen pamëh no a napan se ep a neoß E Koaß Teß Pa Napan Kurus se nö me maß o maaka me o kikis apuh manih pa koman a unöh. 27 Eöß se vanö maß o ankeroß peöß, kee nö maß, pareß ununun a ma napan varih neß to kon voh vamanih pa ma teß peß. Eß se ununun taneß maß raoe manuh po taanaß ö noton in a ö no akis me o oeh to aton ne.

O Poen Va Pa Nö Peß

Matiu 24:32-35, me Luk 21:29-33

28 E Ieesuß to vavaato avoeß e non, pareß soe pet en pan, “Eöm se kon taneß o vavaasis manih po naon fik. A ma pean se keh koos maß, pare pau vavoon hah maß, a, köm nat em po poen no a potan se pa, to taneo en. 29 Keß teß akuk va kov e non manih pan, o poen ne eöm se ep in a ma tah poë varih se tavus, eöm se nat em o poen hah peöß e Koaß Teß Pa Napan Kurus to öök vatët en maß manih po hopaß. 30 Eöß to soe vaman rakah ka neöm. A ma napan va kuru to hikta se mët vahik ne, ka ma tah poë varih se tavus ee maß. 31 A akis me o oeh se hik ee, ivëhkëk, a soe peöß to hikta se hik non, eß se teß tamoaan e non.”

A Hikta Pah Teß To Nat Non Po Poen Me A Aoaß Ne Ieesuß Se Hah Maß

Matiu 24:36-44

32 “Ivëh, ka hikta pah teß to nat non, po poen me a aoaß ne eöß to sosoe suk noß. O ankeroß va pa vöön va kin, me eöß e koaß pe Sosoenën, emöm to hikta nat nem po poen ne eöß se hah maß, e Tamön varoe to nat non. 33 Eöm se teß vamatop nem, suk ataeah, eöm to hikta nat nem po poen me a aoaß poanheh ne eöß e Sunön peöm Ieesuß Kristo se hah maß.” 34 Eß se teß va e non manih pa pah teß to këh a vöön peß, ko nö varo en pa vavih. Eß to këh a ma teß kikiu peß to matop ne a ma tah peß. Pareß ki vakëkëh ken pee pa ma kiu, ko soe ke a teß vëh to ut non po hopaß, pan eß se ut vavih non, suk eß se hah en maß.

35 “Ivëh, köm se ut vavih nem, ko teß vamatop nem, suk eöm to hikta nat nem po poen poanheh ne eöß se hah maß vamanih pa ö ne tövaneah pa iuun se hah va maß. Eöß tomeß nö eoß maß pa popoen, keß pa topnin poen, keß pa tö pe toaß, keß pa pöstakah, eöm to hikta nat nem. 36 Eß to hat non, peöß tomeß vëvëhöß hah maß, ko vöhkak a neöm to koroh avoeß e nem. 37 A soe vaßih ne eöß to soe ka neöm, eöß to soe kurus rakah keoß peöm a napan, pan eöm se teß vamatop nem, ko ut vavih nem.”

Copyright information for `TPZ