Mark 5

E Ieesuß To Vatoß Hah A Teß To Teß Me Non A Oraß Hat

Matiu 8:28-34, me Luk 8:26-39

E Ieesuß me ra ma vamomhë peß to pahan hah ee pa tonon va Galiliß, pare takin ee pa muhin va Gerasaß. Eß to këkëh takin ko non maß o paröß, ka teß to teß me non a oraß hat taneß maß po vapeepe nö en maß pa ep peß. A teß pamëh no a oraß hat to teß non manih peß, keß kokoroh non maß sih po vapeepe, ahik ta pah teß to onöt non a nohnoh poan po to uris eh. A ma poen peo no a napan to nohnoh a poa moneah me a poa koreneah pa sen. Ivëhkëk, a ma tamoaan neß to kukurus këh a non pa sen pamëh. Eß to parin a eh, ka hikta teß to onöt non a ötöön poan. Pa ma potan me a ma popoen neß to nönö vah non maß sih manuh po vapeepe, me manuh pa topnin in a ma totope. Eß to kokoeß suntan tamoaan vah e non, pareß viivi ruruvis koman hah a non sih po vös.

Eß to teß varo e non maß, pareß ep i na e Ieesuß. Ivëh, keß vaveo maß, ko vuß, pareß vatokon en manih pa matan e Ieesuß marën a kë a ëhnaneah. Ivëhkëk, a oraß hat pamëh to kokoeß tavus ke maß pa rivon a teß pamëh, pareß soe maß pan, “Ieesuß, eën e Koaß pe Sosoenën A Kikis Vi, eën se nok ataeah manih peöß? Koe ka neoß ah! Manih pa ëhnan e Sosoenën, eöß to hi nös oah pan, eën se nat nom vakmis a neoß.” A oraß hat to soe va nën, suk e Ieesuß to soe pan, “Oraß hat, tavus këh mah a teß maneom.” Ke Ieesuß hi poan pan, “A ëhnöömah eteh?” Ka oraß hat pamëh piun maß, pareß soe pan, “A ëhnaneoß, ‘a Nap Peo’, suk emöm to peo to teß hop nem pa teß vëh.” 10 Ka oraß hat pamëh hin vakis en pe Ieesuß pan eß se nat non veo tavus raoe këh a muhin pamëh.

11 Manih pa poen pamëh no vasun kuß peo to ënëën vatët ne pa sinten a siß ö tope. 12 Ko oraß hat peo poë varih pah hin vakis ee pe Ieesuß pan, “Vanö a möm ah manuh po kuß varuh, kemöm hop manuh pee.” 13 Ke Ieesuß vaonöt rapoë, kee nö ee. Ee to tavus këh ee maß pa teß pamëh, pare hop ee po kuß. O vasun kuß to peo onöt ne o 2,000. Kee vavaveo kunah ee pa ö vaere, ko susurap ee na pa tonon, pare vuk, ko mët vahik ee.

14 Ka napan varih to matop ne sih po vasun kuß pamëh varurusin ee, pare vahutët vavah ee pa ma tah to tanok manih pa vöön apuh me ra ma vöön sosoneß. Ka napan vanönö ee maß pa ep pa ma taneah to tanok. 15 A napan to nö maß manih pe Ieesuß, pare taum ee pa teß pamëh no oraß hat to teß voh ne manih peß to ihoß non, eß to rara hah en po rara, ko kokoman peß maaka hah en, ka napan varih pah vananaöp ee. 16 Ka napan varih to ep voh ne pa ma tah poë varih vahutët kee pee pataeah, to tavus voh manih pa teß pamëh, me ro oraß hat, me ro kuß. 17 Ivëh, kee taneo ee pa hin vakis e Ieesuß pan eß se këh tavus a muhin pee.

18 E Ieesuß to pepeah hah nö non manuh po paröß ka teß vëh no a oraß hat to teß voh non manih peß he nö maß, pareß hin vakis poan pan, “Eöß to iu teß vaßpeh me a noß oah.” 19 Ke Ieesuß hikta vaonöt ke poan, ivëhkëk, eß to soe ke poan pan, “Nö hah na manuh vöön pa ma teß pën. Parën vatvus manih pee a ö ne Sunön to nök va vu ka oah, me o ururuan vëh neß to nok vu manih pën.” 20 Ivëh, keß nö en pareß hutët poß en pa ma vahutët va pa ma tah ne Ieesuß to nok manih po toßtoß peß, manih pa ma vöön to teß ne pa muhin va Tekapolis, ka napan töhkak, ko puh rakah ee po kokoman.

E Ieesuß To Vatoß Hah E Koaß Pe Jaërus A Teß Apuh To Matop Non Sih A Iuun Hinhin Soneß Po Jiuß, Me Köövo To Vaket O Ohop Peß

Matiu 9:18-26, me Luk 8:40-56

21 E Ieesuß to tok pahan hahah kov en po paröß me ra ma vamomhë peß pa pap tonon vöh. Manuh pa pap tonon vöh, ee to takin, ka napan tönun vatët hahah kov ee maß manih peß. 22 Ivëh, ka pah teß sunön to matop non sih a iuun hinhin soneß po Jiuß nö en maß manih peß. A ëhnaneah e Jaërus, eß to ep in na e Ieesuß, pareß nö maß ko vatokon manih pa havin a moneah. 23 Ke Jaërus pah hin vakis rakah en pe Ieesuß, pareß soe pan, “Sunön, a siß ö hat ke koaß mon peöß mët en, nö mah, parën hariun eah pa koreomah, keß sih toß hah, ko teß toßtoß non.” 24 Ke Ieesuß nö vaßpeh me en pe Jaërus me ra ma vamomhë peß, ka nap peo rakah to suk raoe, pare vasusunpip nö e ne pe Ieesuß. 25 Ivëh, ka pah köövo to teß hop non pa napan poë varih, to vavahuh tamoaan non sih o eraß. Eß to teß me voh non a mët pamëh po havun me ro pöök kirismas. 26 O röktaß o pöh peo to vavakmis voh ne sih poë. E köövo pamëh to vahik akuk rakah en pa ma moniß peß manih pee. Ivëhkëk, a mët peß to apaßpuh vapiun nö e non, pareß hikta hikhik non. 27 Eß to pënton voh en pa ma vahutët va pe Ieesuß. Pareß soe aven koman en manih po kokoman peß pan, “Eöß se keh hariun ro o ohop peß, eöß se toß hah eoß, ka mët peöß hik en.” Ivëh, keß huk vatët maß pa tonuneah, ko hariun en po ohop peß, 29 ka varuß rakah vakomanih no a mët peß to hik en, keß hikta vavahuh hah non o eraß. Ka manih pa sionineah neß to haraß en pa ma kamis to hik këh ee peß. 30 Ke Ieesuß haraß en pa ma kikis peß to tavus këh ee peß, ivëh, keß tarih pareß hi ra napan pan, “Eteh to hariun kuru o ohop peöß?” 31 Ka ma vamomhë peß piun poë, pare soe ke poë pan, “Eën ep kov e nom pa napan to parin a peo, pare tönun töön rakah e ne pën, suk ataeah, kën hi pan, ‘Eteh to hariun a neoß?’” 32 Ivëhkëk, e Ieesuß to vavaiu avoeß e non peteh ivëh, to hariun vu o ohop peß. 33 Ivëh, ke köövo pamëh nat e non pa tah to tanok vu manih peß, pareß nanaöp non ko rikrik e non, ivëh, keß nö maß ko vuß ko vatokon pa matan e Ieesuß, pareß vavatët vahik en pa ma moeh kokoman me a ö ne Ieesuß to vatoß hah va in poan. 34 Ke Ieesuß soe ke poß poan pan, “Koaß peöß, eën to vaman a neoß, ka mët pën hik këh en pën. Eën se nö na me a taateß moomo, peß a mët pën to hik en.”

35 E Ieesuß to vaato avoeß e non, ka ma teß va pa iuun pe Jaërus nö ee maß, pare soe ke poë pan, “E semomah to mët en. Koe a vatëh vörep e Apuh.” 36 Ivëhkëk, e Ieesuß to hikta iu pënton non a soe nee to sosoe ne. Ivëh, keß soe ke Jaërus pan, “Eën se koe a naöp, parën vaman varoe a no neoß.” 37 E Ieesuß to soepip en pa napan kurus, pareß taß varoe e Pitaß, pen e Jëmis, me e Jon, ke Jaërus, ee ra taanaß to nö vaßpeh me e Ieesuß manuh pa iuun pe Jaërus, me ahikta meh teß to nö vaßpeh me raoe. 38 Ee to tavus ee manuh pa iuun pe Jaërus, ke Ieesuß tënan a napan to vaokook suntan rakah e ne, 39 suk e semon Jaërus to mët en. Ke Ieesuß ho en koman a iuun pe Jaërus, pareß hi a napan varih to vaokook ne pan, “Eöm okook heheve suk nem ataeah? E koaß vëh to hikta mët, eß to koroh varoe.” E Ieesuß to soe vamanih, suk a ö neß se vatoß hah en nös pe koaß pamëh. 40 Ivëhkëk, a napan to vavövöneß suntan rakah ee pe Ieesuß, ke Ieesuß veo tavus en pee, pareß taß e taman e koaß pen e sinaneah me ra kukön vamomhë peß, kee ho ee manuh pa ö vavahoß teß mët ne koaß to pet non. 41 Ke Ieesuß öt a koreneah, pareß soe pan, “Talita koum.” A pusun a soe vaßih to soe non pan, “Koaß mon soneß, eöß to soe ka oah, sun ah.” 42 Varuß rakah vakomanih neß to sun en, ko taneo en pa nö vavah, e koaß pamëh to onöt non o havun me ro pöök kirismas. Ka ma teß varih to teß ne koman iuun to ep in a tah vaßih, pare pah vatötöhkak suntan ee. 43 Ke Ieesuß vuhvuh vakis rakah en po teß varih koman iuun pan, “Eöm se nat nem vavatët a tah vaßih manih pa ta meh teß.” Pareß soe ke ra poa manot pan, “Heß öm eah ta taëën, keß ëën.”

Copyright information for `TPZ