cMai 7:6

Matthew 10

A Ma Ëhnëëra Ma Aposol Pe Ieesuß

Mak 3:13-19, me Luk 6:12-16

E Ieesuß to vaoe ununun en pa havun me ra poa vamomhë peß, kee nö ee maß. Keß heß rapoë a tasun peß, marën a veo këh a napan po oraß hat, me a vavahik a ma vu kamis, me ma vu mët. Ivaßih a ëhnëëra ma aposol pe Ieesuß. A teß a vamomoaan ivëh, e Saëmon a meh ëhnaneah e Pitaß, ke kea peß Ëndruß. Ke Jëmis pen kea peß Jon, ee a poa sunaiß Sëbëdiß. Ke Filip pen Batromioß. Ke Tömas, ke Matiu vëh, a teß kokon takis. Ke Jëmis e sunaiß Apias, ke Tëdius. Ke Saëmon, a teß vëh to taneß voh maß po kum nee to popokaß ne Sërat.
A ma teß to taneß maß po kum nee to popokaß ne Sërat, ee to vapus me ne a kaman va Room pan ee se matop koman hah a ne.
Ke Jiutas Iskariot, to taneß maß Kariot, eß a teß pamëh se vikuh e Ieesuß manuh pa koreera napan varih to hat ov e ne poë.

E Ieesuß To Heß Kiu A Havun Me Ra Poa Vamomhë Peß Pareß Vanö Rapoë

Mak 6:7-13, me Luk 9:1-6

E Ieesuß to haraß vanö a havun me ra poa vamomhë peß, pareß soe ke rapoë pan, “Nat nem nö manuh pa napan to hikta teß ne pan ee ro Jiuß. Me pa ma vöön no napan va Samëriaß to teß ne. Eöm se nö manuh pa napan va Israël, suk ee to teß va ne manih po sipsip to ro këh a teß to matop non rapoë. Eöm se nö, ko vavaasis a tah vaßih, “A Matop Vih va pa Vöön va Kin to vatët en maß.” Eöm se nö paröm vavatoß hah o teß varih to haraß ne a ma kamis, ko kunkuin hah o teß mët, kee toßtoß hah ee. Paröm vatoß hah o teß varih to teß me ne a mët töpaß manih pa sioniire, ko veo këh o teß po oraß hat. Eöß to heß akuk eoß peöm po kikis vaßih, köm se nö ko vaßaus akuk o upöm teß. Paröm nat nem hin raoe o voen.

“Eöm se nat nem teß ta moniß vamanih pa gol, me a silvaß, me a kopaß manih pa ma kove peöm. 10 Ko poen nöm to nö, eöm se nat nem teß to kove, me to pöök ohop, me ta suß, me to toknon. Suk ataeah, a teß to kiu vakis non pa vaßaus a napan, a, a napan se heß ee peß pa taëën.

11 Pareß soe pet ke rapoë pan, “Eöm se keh vos pa taß vöön apuh, me ta siß vöön soneß. Eöm se inan vavih peteh va pa vöön pamëh no a taateß peß to vih, pareß totoopin. Paröm teß vaßpeh me nem eah pa iuun peß, keß antoen po poen nöm se këh a vöön pamëh. 12 Eöm se keh ho pa ta pah iuun, eöm se soe ke ra napan va pa iuun pamëh pan, ‘E Sosoenën se heß a neöm a taateß moomo.’ 13 Kee se keh kamöß ee peöm, këh maß o kokoman tö me a soe vih peöm, kee teß me ne. Ivëhkëk, ee se keh rës ee peöm manih pa iuun pee, kon hah këh raoe o kokoman tö me a soe vih peöm. 14 Ka manih pa ma meh vöön no a napan se keh hikta vaoe a neöm pa ma iuun pee, pare hikta pënton a ma soe peöm. A, këh maß a iuun me a vöön pamëh paröm susunuh o kusan vëh to teß non pa ma moeeneöm.
A taateß va pa susunuh o kusan to teß non paan a moeera, eß a taateß po Jiuß. A taateß pamëh to vataare non a napan va pa vöön pamëh a ö ne Sosoenën se vakmis rapoë, suk ee to pënton varo e ne pa Soe Vih.
15 Eöß to soe vaman rakah keoß peöm. Manih po poen ne Sosoenën se kiiki a taateß hat pa napan varih po oeh, a napan va pa poa vöön varih Södom me Gomoraß neß se vakmis vasoneß en pee. Ivëhkëk a napan va pa vöön pamëh to koe ee pa pënton a soe peöm. Ivëh, ke Sosoenën se vakmis oah en pee.”

A Ma Punis Se Tavus Manih Peöm

Mak 13:9-13, me Luk 21:12-17

16 “Pënton öm, eöß to vanö va ka neöm manih po sipsip to teß ne topnin o këh poa. Ivëh, köm se nö, paröm teß vaßpeh me nem raoe, paröm vataare raoe a taateß totoopin me a taateß natsean po kuruß. Paröm vatet a taateß po növan varih o panuh, suk ee to hikta nat ne pa miröß a meh teß, ka taateß pee tö. 17 Ko matop vavih nem po teß se öt a neöm, pare vahoß ee peöm po vahutët, ko ip ee peöm pa ma koman iuun hinhin soneß pee. 18 Ee se öt ee peöm, köm sun em pa matëëro teß apaßpuh va pa kaman, me ro teß susunön, suk eöm to vaman, paröm vavatet a nem neoß. Köm soe tavus kem pee, me o teß varih to hikta teß ne pan ee ro Jiuß a Soe Vih pe Sosoenën. 19 Ee se öt ee peöm, pare vateß ee peöm po vahutët, köm nat nem nanaöp nem raoe pan eöm se soe ke raoe a soe taeah, me eöm se piun raoe pa soe taeah. Manih po poen pamëh, no a Tuvuh Vasioß pe Sosoenën se vataare en peöm pa soe taeah nöm se soe tavus ke raoe. 20 Eß to hikta teß non pan eöm koman ivarih se soe tavus a soe pamëh, ahik, a Tuvuh Vasioß pe Tamëneöm ivëh, se vatvus maß a soe manih pa ma kokoman peöm, köm vatvus pet ke raoe.”

21 “O teß se heß mët ee pa ma kea pee manih pa nap hat, kee ip vamët ee pee. Ka kën taman se nok va ee nën manih pa ma koaß pee. Ka ma koaß pee se hat ke ne pa ma tamëëre me ra ma sinëëre, pare ip vamët ee pee. 22 A napan kurus se rës ee peöm, suk eöm to vaman, paröm vavatet a nem neoß. Ivëhkëk, a napan varih to teß vakis ne pa teß a ma punis, pare öök na po poen no oeh se hik, e Sosoenën se hehe en pee. 23 Eöm se keh tahinën manih pa koman vöön pamëh, këh a vöön pamëh, paröm nö em pa ta meh vöön. Eöß to soe vaman rakah keoß peöm, eöm se meß avoeß e nem pa vahik a kiu peöm manih pa ma vöön va Israël, eöß e Koaß Teß Pa Napan Kurus he nö eoß maß.”

24 “E koaß va pa siku to hikta antoen non a teß oah e tövavaasis peß. Ka teß kikiu me to hikta antoen non a teß oah e susun peß. 25 E koaß va pa siku se keh iu non a ö no a taateß peß se vatoe me non e tövavaasis peß, eß to vih e non. Ka teß kikiu se keh iu non a ö no a taateß peß se vatoe me non e susun peß, eß to vih e non. Ivëh, ke eöß a teß to vovoh noß po vuteß se keh kon o ëhnan vëh Belsebu, a, o vuteß avoes peöß se kon ee pa ma ëhnan to teß hat oah e ne po ëhnan pamëh.”

Ea Se Nanaöp Varoe No E Sosoenën

Luk 12:2-7

26 E Ieesuß to vavaato avoeß e non pareß soe pan, “Eöm se koe a naöp o teß varih to kehkeh miröß a ne neöm. Suk ataeah, a ma kokoman vakoaan va pa miröß a neöm amot se teraß ee, ka napan nat vahik ee pee.” 27 Ka soe nöß to sosoe aven ka noß neöm, amot nöm se soe tavus eah pa matëëra napan. Ka soe nöß to vavisvis ka noß neöm, amot nöm se sun, ko vatvus eah pa napan. 28 Eöm se nat nem nanaöp nem o teß varih se ip vamët a ma sionineöm, suk ee to hikta antoen ne a ip vamët a ma apeneöm. Eß to teß ro non a pah teß vëh e Sosoenën nöm se nanaöp nem eah, suk eß se miröß en pa ma apeneöm me a ma sionineöm manih po suraß ësës tamoaan.”

29 “Eöm to nat e nem po növan sosoneß to hikta voen vapeah ne. O voen pee to parin kunah, köm se voen em pa poa növan pa paeh a toeaß ro. Ivëhkëk, a hikta paeh va po siß növan poë varih se mët, e Tamëneöm vöh pa vöön va kin to koman e non pee. 30 Me eß to ëh vahik voh en pa ma paß uvin kurus neöm. 31 Ivëh, köm se nat nem nanaöp nem pataeah no a ma napan se nok amot manih peöm, suk eöm to teß oah rakah e nem po siß növan sosoneß.”

Eën Se Soe Tavus Ke Ra Napan O Vaman Pën

Luk 12:8-9

32 E Ieesuß to vavaato avoeß e non pareß soe pan, “Ta pah teß se keh vaman a no neoß, ko vatvus a ëhnaneoß manih pa matëëra ma napan, a, eöß me se vatvus eoß pa ëhnan a teß pamëh manih pa matan e Tamön vöh pa vöön va kin. 33 Ivëhkëk, a teß se keh vonih en pan eß to hikta nat a no neoß pa matëëra ma napan, a, eöß me se vonih eoß peß pan eöß to hikta nat noß peß manih pa matan e Tamön vöh pa vöön va kin.”

A Napan Kurus Se Iu Rakah Ne E Ieesuß

Luk 12:51-53; 14:26-27

34 E Ieesuß to vavaato avoeß e non pareß soe pan, “Eöm se nat nem koman nem pan eöß to nö voh maß pa vahik a ma vapus va po oeh vëh. Me eöß to hikta nö voh maß pa vahik a ma vaato vasukaß, ahik, eöß to teß varoe maß o rapis rë. 35 Eöß to nö maß to vateeraß a taateß va pa vakihat.

E koaß oeteß se rës en pe tamaneah, suk e tamaneah to vaman en peöß,
ke koaß mon se rës en pe sinaneah, suk eß me to vaman en peöß.
e köövo muvaen se rës en pe köövo töveneah, suk e köövo töveneah to vaman en peöß.
36 O vuteß pe voe se tarih,
pare vahat koman hah me e ne peß, suk e voe pamëh to vaman en peöß.” c 
37 “O teß varih to iu oah ne a ma tamëëre, me a ma sinëëre, pare hikta iu vi a ne neoß, ee to hikta onöt ne a tavus a ma vamomhë peöß. Ko teß varih to iu oah ne a ma koaß oeteß pee, me ra ma koaß mon pee, pare hikta iu vi a ne neoß, ee to hikta onöt ne a tavus a ma vamomhë peöß. 38 Me a teß vëh to hikta koman non a mët vaßpeh me a neoß pa kuruse, eß me to hikta onöt non a tavus a vamomhë peöß. 39 Ko teß varih se keh matop tamoaan ne o toßtoß pee, pare hikta vavatet a ne neoß, o toßtoß pee se ro amot ee. Ko teß varih se keh koman a ne neoß, pare mët suk a neoß, a, amot ee se kon ee po toßtoß tamoaan.”

E Sosoenën Se Heß O Voen Vih Peteh To Vaßaus A Meh Teß

Mak 9:41

40 E Ieesuß to toto avoeß e non pareß soe pan, “O teß varih to öt a neöm pare vih ka neöm, ee to öt me ee peöß. Me eteh to öt a neoß, eß to öt me en pe Sosoenën vëh to vanö voh a maß neoß. 41 E Sosoenën se heß vaeö en peteh to me a teß vanënën soe ko matop non poan pa iuun peß. Eß se heß en peß po vaeö to vatoe me non po vaeö no a teß vanënën soe to teß me non. Eën se keh me a teß no a taateß peß to totoopin manuh pa iuun pën, ko matop i nom eah, suk eß a teß to teß me non a taateß totoopin, e Sosoenën se heß vaeö en pën pa ö neß to heß vaeö va in a teß pamëh. 42 Eöß to soe vaman rakah keoß peöm, eteh to koman non a vaßaus a ma vamomhë peöß, me o upöm teß to vaman a no neoß, pareß heß raoe a ruiß tuvuh. A teß pamëh ne Sosoenën se heß en peß po voen vëh to hikta antoen non a hik.”

Copyright information for `TPZ