aEks 21:13; Lo 5:17
bEks 20:14; Lo 24:1
cLo 24:1
dLev 19:12; Nam 30:2; Lo 19:21
eEks 21:24; Lev 24:20; Lo 19:21
fLev 19:18

Matthew 5

E Ieesuß To Teß Non Pa Tope Pareß Vavaasis Non A Soe Vih Nën

E Ieesuß to ep in a nap peo rakah to teß vaßpeh me ne poë, pareß tok peah pa siß ö tope, pareß ihoß non ka ma vamomhë peß nö maß manih peß. Keß taneo en pa vavaasis rapoë.

E Ieesuß To Soe Pan, A Napan Se Teß Me O Vaeö

Luk 6:20-23

“A napan varih to koman ne pan,
ee to kökööt ne pa ma taateß pe Sosoenën.
Ee se vaeö,
suk ee a pap teß poë varih se hop manih pa Matop Vih va pa Vöön va Kin.”
“Ka napan varih to okook vatamak ne sih,
ee se vaeö.
Suk ataeah, e Sosoenën se vamö en pee.”
“Ka napan varih to vöknah ne a ma taateß pee,
ee se vaeö.
Suk ataeah, e Sosoenën se heß en pee po oeh.”
“A napan varih to mamaë ne a vatet a taateß totoopin,
ee se vaeö rakah.
Suk ataeah, e Sosoenën se makën vamhun en pee pataeah nee to iu ne.”
“Ka napan varih to ururuan ne sih o upöm teß,
ee se vaeö.
Suk ataeah, e Sosoenën se ururuan me en pee.”
“Vaeö rakah pa napan varih no a ma kokoman pee to vivihan,
ee se ep ee pe Sosoenën.”
“Vaeö rakah pa napan varih to vavahik hah nö ne a ma vapus,
me a ma vaheheve.
Amot nee se tavus ee o pus koaß pe Sosoenën.”
10  “Vaeö rakah pa napan varih to tahinën suk a ma taateß totoopin pe Sosoenën nee to vavatet ne.
Varuß vamanih, nee se vaneah avoes e ne pa Matop Vih va pa Vöön va Kin.”
11 “Vaeö rakah peöm varih,
no a napan to vateen a neöm pa ma soe hat,
pare hinën ka neöm ko vakmis a neöm,
ko ruk a neöm pa ma soe piuk,
suk eöm to teß nem a napan peöß.
Eß a pah taateß hat ko pamëh to tanok moaan voh manih po teß vanënën soe varih to teß vovoh voh ka no neöm.
Ivëh, köm se vaeö rakah,
peß o voen vih peöm to anoeh e non maß peöm manuh pa vöön va kin.”

O Vaman Pa Teß To Teß Va Non Manih Pa Sö Me o Maaka

Mak 9:50, me Luk 14:34-35

13 E Ieesuß to toto avoeß e non pareß soe pan, “Eöm to teß va nem manih pa sö va po oeh. O tetehean pa sö se keh hik këh en peß, a hikta ö nöm se nok vah va in eah, keß tetehean hah. Keß vih non peöm se ru in na eah po oeh, paröm kom tötöön eah pa ma moeeneöm.

14 Eöm to teß va nem manih po maaka va po oeh. A pah vöön apuh to teß non maß pa tope pareß hikta antoen non a vakoaan. 15 A napan to hikta antoen ne a vëkrea o ram pare kupkup po kove. Ahik! A napan to vëvëkrea ne sih o ram pare vahan manih pa ö hanhan peß, suk a ö neß se heß non o maaka manih pa napan kurus varih koman iuun. 16 Eß to teß akuk va kov e non manih pa taateß vih peöm, nöm se vataare a napan. Kee sih inan a ma taateß vih nöm to nonok nem pare kë a ëhnan e Tamëneöm vöh pa vöön va kin.”

A Soe Va Pa Taateß Pe Sosoenën

17  “Eöm se nat nem koman nem pan eöß to nö voh maß marën a miröß o Vavaasis pe Mosës me a Soe po Teß Vanënën Soe. Ahik! Eöß to hikta nö voh maß pa miröß, eöß to nö ro voh maß marën a vapuh a ma soe poë varih. 18 Eöß to soe vaman rakah keoß peöm, taneo non kuru pareß öök non po poen no a akis me o oeh se hik, ahik rakah ta siß pah ö kiun me ta siß ö vëknöm va po Vavaasis pe Mosës se ro. O Vavaasis pamëh se teß va kov e non manih ko antoen rakah manih po poen no o Vavaasis pamëh me a ma Soe po Teß Vanënën Soe se tavus vaman. 19 Ivëhkëk, ta pah teß se keh pënton varo o vavaasis vaßih, pareß vavaasis pet a ma upöm teß pa taateß vatösoe, a, eß to hikta antoen non a kon o ëhnan apuh manih pa Matop Vih va pa Vöön va Kin. Ivëhpëhkëk, a teß vëh to vavatet vakis non a taateß pënton soe, pareß vavaasis pet non a ma upöm teß pa taateß pamëh, eß se kon o ëhnan apuh manuh pa vöön va kin. 20 Eöß to soe vaman rakah keoß peöm. Eöm se keh hikta vavatet vavih nem o iu pe Sosoenën, me a taateß totoopin peöm se keh hikta teß oah non a taateß totoopin po Parësiß, me ro teß nat in o Vavaasis pe Mosës, a, eöm to hikta antoen nem a teß hop manih pa Matop Vih va pa Vöön va Kin.”

A Taateß Va Pa Vatotoopin A Soe

Luk 12:57-59

21 E Ieesuß to toto avoeß e non pareß soe, “Eöm to pënton voh em pa ma soe no a kën sipuura to sosoe voh ne. Ee to sosoe voh ne pan,

‘Koe a ip vamët a meh teß.’ a 
Ta pah teß se keh ip vamët a meh teß, eß se sun en manih po vahutët.”

22 “Ivëhkëk, eöß to soe keoß peöm pan, a teß to heve non e kea peß, eß se sun en po vahutët. Me eteh to vapöpöötan e kea peß, eß me se sun en pa matëëro Vakum Teß Susunön po Jiuß. Me eteh se keh veveot a meh teß, eß se tahinën rakah en po suraß ësës tamoaan.”

23 “Ivëh, kën se kehkeh teß nom maß o heß pën manih pa pok vapenpen, pan eën se heß na e Sosoenën, parën koman antoen o vakihat peöm pom kea pën, 24 eën se vahoß voh o heß pën manih pa sinten a pok vapenpen, ko hah voh manuh pe kea pën, köm vaöt koren vovoh voh maß, parën hah poß maß ko heß poß na e Sosoenën o heß pën.”

25 “Eteh se kehkeh vahoß a nom oah po vahutët, eën se vavih vëhöß hah eah, eß he meß e non pa vahoß a oah po vahutët. Eën tomeß varëërë nom, keß vahoß en pën pa koren e tökiiki soe. Keß heß en pën po pirisman. Kee nohnoh ee pën. 26 Eöß to soe vaman rakah keoß pën, eën to hikta onöt rakah nom a këh tavus ohoß maß a iuun nohnoh, keß antoen non a ö nën se voen vahik a moniß no e tökiiki soe to vateß ka oah.”

A Taateß Va Pa Miröß O Vaen

27 “Moaan voh ne eöm to pënton voh em pa soe to soe non pan,

‘Eöm varih a nap vavaen, eöm se nat nem këh a ma köövo peöm,
paröm nö manuh pa ma meh köövo ko koroh me raoe,
eöm to miröß em pa taateß va po vaen.’ b 
28 Ivëhkëk, eöß to soe vaman rakah keoß peöm. Ta pah teß se keh ep ta pah köövo pareß manin vahat poan manih po kupu peß, eß to teß akuk va kov e non manih pa ö neß to koroh me en peß, eß me a teß pamëh to miröß en pa taateß va po vaen.”

29 “A papmatö vëh pa matömah se keh rëh a oah pa nok a taateß hat, të kon eah ko vi na. Eß to vih non pa ta pah ö va pa sioniumah se hikta teß non, peß to rëh e non pën pa nok a taateß hat. Eß to hat non pa ö no sioniumah se kamis manih po suraß ësëës tamoaan. 30 Ka papmatö pa koreomah se keh rëh a oah pa nok a taateß hat. Moes kurus eah ko vi na. Eß to vih non pa ta pah ö va pa sioniumah se hikta teß non, peß to rëh en pën pa nok a taateß hat. Eß to hat non pa ö no sioniumah se kamis manih po suraß ësëës tamoaan.”

A Taateß Va Pa Kök O Vaen

Matiu 19:9, me Mak 10:11-12, me Luk 16:18

31 “Moaan voh no a soe to soe non pan,

‘E voe teh to koman non a veo e köövo peß,
eß se heß momoaan voh o kiun to soe vanat non
a ö neß se kök en po vaen pee.’ c 
32 Ivëhkëk, eöß to soe vaman rakah keoß peöm. E voe se keh veo akuk e köövo to hikta teßteßvaasiß non, ke köövo nö pareß me hah a meh voe, e köövo pamëh to kök pet me en pa taateß va po vaen. Ka hat pamëh ne voe moaan peß to nok tariuk ke poan. Ke voe teh to me hah e köövo vëh moaan voh ne voe peß to veo poan, eß me to nok en pa taateß rëhrëh.”

Vapuh A Soe Vaman Pën

33 “Eöm to pënton voh em pa soe no a kën sipuura to sosoe voh ne pan,

‘Eën se nat nom piuk parën soe vaman na manuh kin pe Sunön.
Eën se keh nonok nom ta pah tah parën soe vaman na manuh pe Sunön,
eën se vatet vatotoopin rakah a soe pamëh.’ d 
34 Eöß to soe rakah keoß peöm. Eöm se nat nem soe vaman na manuh pa ëhnan a vöön va kin marën a vakikis a soe peöm. Suk ataeah, a vöön pamëh eß a ö vöön pe Sosoenën. 35 Paröm koe a soe vaman manih po oeh, marën a vakikis a soe peöm, suk ataeah, o oeh eß a ö vavakom pe Sosoenën. Paröm nat nem soe vaman manuh Jerusalëm marën a vakikis a soe peöm. Suk ataeah, a vöön pamëh eß a vöön pe Sunön Sipoan. 36 Paröm nat nem soe vaman manih pa ma naineöm marën a vakikis a soe peöm. Suk ataeah, eën to hikta antoen nom a panih a uviumah keß tavus kakaare, keß eß se tavus vapö. 37 Eöm se soe varoe kuru, oman, pa ö neß se teß non o man. Ka hik, pa ö neß se teß non a hik. Eën se keh kon pet a soe, eß a soe ko pe susun po oraß hat ipamëh.”

Koe A Piun A Hat Pa Hat

Luk 6:29-30

38 E Ieesuß to toto avoeß e non pareß soe pan, “Eöm to pënton voh em pa soe nee to soe voh ka neöm pan,

‘Ta pah teß se keh miröß a matan a meh teß,
a, eß to vih non peöm se miröß varuß em pa teß mataneah.
Ka ta pah teß se keh tös kök a riu rivon a meh teß,
a, eöm se tös kök varuß em pa teß riurivoneah.’ e 
39 Eöß to soe vaman rakah keoß peöm. Koe a piun a hat no a meh teß to nok manih peöm. Ta pah teß se keh tapan a panömah, a, tarih, parën heß na a meh papan, keß tapan. 40 Ta pah teß se keh vahoß a oah manih po vahutët suk a ötop pën, kën se keh hikta onöt nom a piun a ötop pamëh, eën se heß eom peß po ohop vatonun pën. Parën vatok pet na po ohop voon pën, keß kon. 41 A pah teß vëvënsun se keh iu non a ö nën se teß a ma tah peß pa paeh a kiromitaß, a, eën se teß a ma tah peß pa poa kiromitaß. 42 Ta pah teß se keh hin a oah ta pah tah sën heß eah, a, eën se heß eom peß. Me ta teß se kehkeh ötop non manih pën, kën nat nom amun eah.”

A Taateß Va Pa Iu O Teß Varih To Hat Ka Nom Oah Sih

Luk 6:27-28; 6:32-36

43 E Ieesuß to toto avoeß e non pareß soe pan, “Moaan voh ne eöm to tënan voh em pa soe to soe non pan,

‘Eöm se iu a ma poëëneöm,’ f 
‘paröm rës o teß varih to hat ka no neöm.’
44 Ivëhkëk, kuru nöß to soe keoß peöm pan, ‘Eöm se iu o teß varih to vakihat me a no neöm, paröm hin na o vaßaus manuh pe Sosoenën, keß ururuan o teß varih to hihinën a no neöm. 45 Eöm se keh vatet a ma taateß varih, eöm se tavus vamaman rakah em o pus koaß pe Sosoenën e Tamëneöm va pa vöön va kin. Pareß vavatvus non maß sih a potan, keß paapa non sih a napan varih to nonok ne a ma taateß vih, me o teß varih to nonok ne a ma taateß hat. Pareß soe ka uhön keß nus maß manih po teß varih to nonok ne a ma taateß totoopin, me ro teß varih to hikta teß totoopin ne manih po epep pe Sosoenën. 46 Eöm se keh iu varoe nem o teß varih to iu a no neöm, keteh se poß voen a neöm? A nap kokon takis to nonok e ne pa pah taateß. 47 Ke eöm se keh vih varoe ke nem a kën kea peöm, eöm se poß vih oah vah va i ro upöm teß nih? Suk ataeah, o teß varih to hikta nat ne sih pe Sosoenën to vih me ke ne pa ma kën kea pee. 48 Ka ma taateß peöm sih teß totoopin va ne manih pa ö no a taateß pe Tamëneöm vöh pa vöön va kin to teß totoopin va non.’”

Copyright information for `TPZ