aHos 6:6

Matthew 9

E Ieesuß To Vatoß Hah A Teß Tëtënkun

Mak 2:1-12, me Luk 5:17-26

E Ieesuß to peah en po paröß, pareß pahan hah en manuh pa pap tonon vöh. Ko vos en pa vöön koman peß vëh Kapaneam. Ka ma pah teß teß ee maß pa teß tëtënkun to koroh non po pan peß. Ke Ieesuß inan o vaman pee, ivëh keß soe ke a teß tëtënkun pamëh pan, “Koaß peöß, vatö o kokoman pën, peöß to ihan anoe eoß pa ma hat pën.”

Ko teß vavaasis varih to nat ne sih o Vavaasis pe Mosës to pënton a soe pe Ieesuß, pare vavasoe aven e ne pan, “A teß vëh toto va non manih toh? Eß to sosoe oßoah e non pe Sosoenën.”

E Ieesuß to nat vahik en pa ma kokoman pee, ivëh, keß soe ke rapoë pan, “Suk ataeah, köm teß me nem o kokoman hat? Eß hikta teß hivaß non pa soe ke a teß tëtënkun vëh pan, ‘A ma hat pën nöß to ihan anoe eoß’. Suk ataeah, o upöm teß to hikta antoen ne a inan vamanih pan a ma hat peß to hik ee. Ivëhkëk, eß to hivaß oah e non pa soe ke a teß tëtënkun pan, ‘Eën se sun, ko nö eom’. Suk ataeah, a ma napan se ep ne, pan a teß pamëh to toß hah en. Ivëhkëk, eöß se vamaaka ka neöm a pah tah, köm se vaman, ko nat ka neoß e Koaß Teß pa Napan Kurus to teß me noß pa tasun manih po oeh marën a ihan anoe a ma hat. Ivëh, köß taß eoß pa teß tëtënkun pamëh pan, ‘Sun ah, parën kon o pan pën, ko nö eom manuh pa iuun pën.’”

Ka varuß rakah vakomanih no a teß tëtënkun pamëh to sun, pareß kon o pan peß, ko nö en pa iuun peß. Ka napan varih to ep ne pa tah ne Ieesuß to nok manih pa teß tëtënkun pamëh töhkak rakah ee. Pare naöp ko pah kë ee pa ëhnan e Sosoenën. Suk ataeah, e Sosoenën varoe kuru to heß o vu kikis vëh manih pa teß va po oeh keß nonok non a ma kiu to matan va ne manih.

E Ieesuß To Vaoe E Matiu, Tereß Suk Poan

Mak 2:13-17, me Luk 5:27-32

E Ieesuß to këh a ö neß to teßteß non, pareß ep a pah teß kokon takis to ihoß non pa iuun kokon takis. A ëhnaneah e Matiu. Ke Ieesuß soe ke poan pan, “Suk a maß neoß ah.” Ke Matiu sun, pareß vatet en peß.

10 Po poen ne Ieesuß to ënëën non manih pa iuun pe Matiu, me a nap kokon takis, me ro teß no a ma taateß pee to hat, me a ma vamomhë peß, 11 ko Parësiß ep e Ieesuß to ënëën vaßpeh me e non pa nap kokon takis, me ro teß no a ma taateß pee to hat, pare hi ee pa ma vamomhë pe Ieesuß pan, “Vahvanih ke tövavaasis peöm ënëën vaßpeh me non pa nap kokon takis me ro teß no a ma taateß pee to hat?”

12 E Ieesuß to pënton a soe vaßih no Parësiß to ihi ne a ma vamomhë peß, pareß soe ke rapoë pan, “O teß varih to hikta haraß ne a mët, eße to hikta nönö ne pa ep e röktaß. Ahik. A napan varoe varih to haraß ne a mët to nönö ne pe röktaß. 13 Eöm se nö paröm kokoman këh a pusun a soe vaßih to kiun non po Puk Vapenpen to soe non pan,

‘Eöß to iu oah noß a taateß iu teß.
Eß a taateß pamëh to apuh oah non a ö nöm to ip a vönaß, paröm ës ke na e Sosoenën.’ a 
Eöß to hikta nö voh maß pa vaßaus o teß varih to koman ne pan ee ro totoopin. Ahik. Eöß to nö voh maß pa vaßaus o teß varih to nat va ne manih pan ee ro teß hat.”

A Taateß Va Pa Vapenpen Pa Ëën

Mak 2:18-22, me Luk 5:33-39

14 Vasuksuk no a ma vamomhë pe Jon Tövapupui to nö maß manih pe Ieesuß, pare hi poë pan, “Vahvanih, kemöm me ro Parësiß vavatet e nem pa taateß vapenpen pa ëën? Ivëhkëk, a ma teß vamomhë pën to kök ee pa taateß pea, pare hikta vapenpen ne pa ëën a taëën.”

15 Ke Ieesuß piun rapoë pareß heß a soe vapipinoß to vamaaka non a kiu peß pareß soe ke rapoë pan, “Eß to vih pöß non pa ma teß pe voe tövaen vavoon se haraß vatamak ne? Ahik. E voe tövaen vavoon se keh teß vaßpeh me non raoe, ee hikta se haraß vatamak ne. Suk ataeah, ee to vaeö me ne e voe tövaen vavoon. Ivëhkëk, a ma poen se tavus maß no upöm teß se me ke ee pe voe tövaen vavoon, keß këh en pa ma teß peß. Manih po poen pamëh eße se vapenpen ee pa taëën. Suk ataeah eße to tamak e ne poë. Ivëh, ka peah hah pe Ieesuß manuh kin to teß va i non manih pe voe tövaen to këh a ma vamomhë peß, kee vapenpen ne a taëën.”

16 E Ieesuß to sosoe vapipinoß avoeß e non, pareß heß o meoh pöök soe vapipinoß to vamaaka non o vavaasis voon peß, pareß soe pan, “A hikta pah teß to onöt non a kurus a ta rara voon pareß kunpip a töhkoß vëh to teß non po ohop vamoaan. Eß se keh nok va nën, pareß pupui vatëh non o ohop pamëh, eß se miröß oah rakah en po ohop, ka ta rara vëh to kunpip non a töhkoß tanunuß ka töhkoß pah tökrus vaßpuh oah en. 17 Me a hikta pah teß to isu o voaën voon manih po pëk vamoaan nee to kun po kap sipsip. Eß se keh isu en po voaën voon o voaën voon se kurus en po pëk vamoaan. Suk o pëk vamoaan to hikta onöt non a tëptot. Ivëh, ko pëk se tökrus en ko voaën takoß en. Ahik. Eöm se isu o voaën voon manih po pëk voon nee to kun po kap sipsip.”

Ivëh, ka se nat no öt vatös in o vavaasis moaan me o vavaasis voon pe Ieesuß.

E Ieesuß To Vatoß Hah E Koaß Mon Pe Jaërus, Pareß Vavih Hah E Köövo To Hariun O Ohop Peß

Mak 5:21-43, me Luk 8:40-56

18 E Ieesuß to vavaato avoeß me e non pa ma vamomhë pe Jon Tövapupui, ka pah teß to susun non pa iuun hinhin soneß nö maß, pareß vatokon manih pa matan e Ieesuß, pareß soe pan, “Varuß rakah vakomanih ne koaß mon peöß to mët en. Köß iu noß a ö nën se nö, parën hariun eah pa koreomah, keß toß hah.” 19 E Ieesuß me ra ma vamomhë peß to sun, pare nö me ee pe susun va pa iuun hinhin soneß manuh pa iuun peß.

20 Ee to teß avoeß e ne manih hanan, ka pah köövo to vavahuh voh non o eraß po pöh havun me ro pöök kirismas to huk vatët maß tonun e Ieesuß. Pareß hariun a ö noton in o ohop peß. 21 Suk eß to koman aven non manih po kokoman peß pan, “Eöß se keh hariun akuk o ohop peß, ka mët vëh hik këh en peöß.”

22 Ke Ieesuß tarih, pareß ep in e köövo pamëh, pareß soe ke poan pan, “Vaeö rakah ah, koaß peöß. Eën to vaman nom neoß, ka mët pën hik këh en pën.” Ka varuß rakah vakomanih no eraß to hikta nönö hah non maß, keß haraß vavih en.

23 E Ieesuß to nö, pareß tavus en manuh pa iuun pe susun pa iuun hinhin soneß, eß to ho pareß taum en pa napan to vaokook ne. Ko upöm nonok ne a ma taokook. 24 Ke Ieesuß soe ke rapoë pan, “Sun öm, ko tavus, e koaß mon vëh to hikta mët. Eß to koroh varoe.” Ivëhkëk, a napan varih to okook ne to vapikpiuk e ne peß, pare vavövöneß suntan ee peß.

25 E Ieesuß to veo tavus vahik en pa napan, pareß ho en manuh pa ö ne koaß to pet non, pareß öt a koreneah, keß toß hah en.

26 Ko vahutët va pa tah ne Ieesuß to nok nö vavah en manih pa koman a ö muhin pamëh.

E Ieesuß To Vatoß Hah A Poa Teß Kehoß

27 Ke Ieesuß këh en pa iuun pamëh, pareß nönö non ka poa teß kehoß suk maß poë, pare taneo ee pa kokoeß suk na poë pan, “Koaß supnaiß pe Devit uruan a möm ah.” 28 E Ieesuß to nö, pareß ho en pa meh iuun. Ka poa teß kehoß poë varih vatet ho ee peß. Ke Ieesuß hi rapoë pan, “Eöm kës to vaman rakah e nem peöß se kap hah eoß pa ma matëëneöm?” Kee soe, “A, Topoan.”

29 Ke Ieesuß vaket en pa poa matëëre, pareß soe ke rapoë pan, “Eöm to vaman em pa ö nöß se nok vavih a neöm, ivëh, köm se ep vamaaka em.” 30 Ka poa teß poë varih maaka matan ee. E Ieesuß to vuhvuh rakah en pee pan ee se nat ne hutët a tah vaßih to tanok manih pee pon pa ta meh teß. 31 Ivëhkëk, ee to këh e Ieesuß, pare taneo ee pa hutët a ma taneah ne Ieesuß to nok manih pa koman a siß ö muhin pamëh.

32 A poa teß poë varih to këkëh ko ne e Ieesuß ka napan teß ee maß pa meh teß no a oraß hat to vapapön non poan, keß hikta onöt non a to. 33 E Ieesuß to taß vakis rakah en pa oraß pan, eß se këh tavus a teß pamëh, keß vaato hah. Ka teß papön pamëh taneo hah en pa to. Ka napan pah vatötöhkak ee, pare vasoe ee pan, “Ahik ta pah tah na to ep voh no to teß va non manih Israël.” 34 Ivëhkëk, o Parësiß to soe pan, “E susun po oraß hat to heß kikis non sih poan, keß veveo këh non a napan pa ma oraß hat.”

E Ieesuß To Tamak A Ma Napan

35 Ke Ieesuß vavavih vah kov e non pa ma vöön apaßpuh me a ma siß vöön sosoneß, pareß vavaasis non a napan pa ma koman iuun hinhin sosoneß pee. Eß to vavaasis non raoe pa Soe Vih va pa Matop Vih pe Sosoenën. Me eß to vavatoß hah non a ma napan varih to teß me ne a ma vu mët me a ma vu kamis manih pa ma sioniire. 36 Eß to ep a napan to peo vörep, pareß pah uruan en pee, suk ataeah, a ma kokoman pee to nun, kee hikta nat ne peteh se vaßaus rapoë. Ee to teß va i ne manih po sipsip varih no a hikta teß to matop non rapoë. 37 Ke Ieesuß soe ke ra ma vamomhë peß pan, “A napan o pöh peo to vamatop ne a vaman a neoß pa ö söm vaßaus raoe. Ivëhkëk, a hikta nap peo pa vatvus ke raoe a Soe Vih. Ee to teß va ne manih pa voaß to vamatop manih koman a rak, ka hikta nap kiu peo pa oes a voaß, 38 Ivëh, köm se hinhin nem e Sosoenën, keß se vamatop a ma napan peo, kee vaman a neoß. Eöm se hinhin nem e Sosoenën, keß vanö maß a nap kiu peo manih pa rak.”

Copyright information for `TPZ