bAis 52:5; Ese 36:20

Romans 2

O Vahutët Pe Sosoenën O Totoopin

E Sosoenën to kiiki non o teß hat, ke eöm varih o teß to kiiki nem o teß poë varih, eöm vaßpeh to hikta teß me nem ta pusun in a taateß kiiki, suk eöm to kiiki koman hah a nem pa tëëm neöm to kiiki nem o upöm teß. E Sosoenën se kiiki a ma taateß po teß varih to nonok ne sih a ma taateß hat, ka nat e no pa taateß kiiki peß to vih, pareß totoopin. Eöm poß? Eöm to teß akuk va e nem manih po upöm teß. Vahvanih, köm kiiki nem a ma taateß po teß varih to nonok ne sih a ma taateß hat, ivëhkëk, eöm koman to nonok e nem pa ma taateß hat poë varih? Eöm kës to koman nem pan, eöm se vaniu këh em po vakmis vëh ne Sosoenën se heß a neöm? Ahik rakah!

E Sosoenën to vih tamoaan rakah ke non sih peöm. Vahvapoßnih, köm vaörakuk e nem pe Sosoenën? Eß to anoeh rakah e non sih peöm se panih. Pareß hikta nat non sih pa kiiki ohoß a ma taateß hat peöm. Ivëhkëk, eöm to vaörakuk rakah e nem po iu peß. Eöm to hikta nat pöß nem, ha? E Sosoenën to anoeh e non sih peöm pan, eöm se panih a ma taateß hat peöm. Ivëhkëk, eöm to paraß vatösoe, paröm hikta iu panih nem a ma taateß hat peöm. Manih pa ma taateß poë varih, eöm koman to nonok e nem pa ma hanan nöm se taum koe in o kamis. Ko poen no vahutët apuh pe Sosoenën se tavus, eß se vataare en peöm po vakmis peß. Manih po poen pamëh ne Sosoenën se kiiki vatoe rakah en pa ma napan kurus. E Sosoenën se piun suk rakah en pa ma taateß no a papaeh a teß to nonok non. A ma pah teß to suksuk vakis rakah ne sih a taateß vih, pare iu rakah ee pa hanan vih va pa teß vaßpeh me Sosoenën manih pa vöön va kin. Ee se kon o ëhnan apuh me a tasun vëh no a mët to hikta antoen non a vahik. E Sosoenën se piun ke raoe o toßtoß tamoaan. Ivëhkëk, o upöm teß to kehkeh kë koman hah ne a ma tasun pee manih po oeh. Pare koe ee pa ma tah man ne Sosoenën to vataare voh. Ko vatet vapiun ee pa ma taateß to hikta teß totoopin ne. Ivëh, ne Sosoenën se piun suk a ma taateß hat pee po vakmis peß. A punis me o kamis apuh rakah se tavus manih pa napan varih to vavatet ne sih a ma taateß hat. Ka kuru vëh, o Jiuß, me ro teß to hikta teß ne pan ee ro Jiuß, ee vaßpeh se kon kurus ee pa punis, me o kamis apuh pamëh. 10 Ivëhkëk, e Sosoenën se heß a tasun apuh po teß varih to teß ne sih pa nok a ma taateß vakamöß, me a taateß ta, manih po teß varih to nonok ne a ma taateß vih. O Jiuß to kon momoaan voh ee pa tasun apuh, ka kuru vëh no teß to hikta teß ne pan ee ro Jiuß se kon varuß ee pa tasun pamëh. 11 E Sosoenën to kiiki non sih a taateß pa napan pa paeh a taateß, suk eß to hikta ëh non e retereh to teß ne po kum poanheh. 12 Eß to teß va non manih, a napan varih to hikta teß ne paan in o Vavaasis pe Mosës,
[... o Vavaasis pe Mosës,] E Sosoenën to heß koe a ma Vavaasis varih pe Mosës manih pa napan va Israël. Ep na po tonun o Puk to teß non a Kölösöriß pa maaka vavih a tah no o Vavaasis pe Mosës to soe non.
pare nonok vatëh ne sih a ma taateß hat, a taateß hat koman pee ivëh, se vahoß en pee po vahutët, kee ro ee. Ka napan varih to nat voh ee po Vavaasis pe Mosës, pare nonok ne a ma taateß hat, e Sosoenën se vatet en pa soe vëh to kiun non po Vavaasis pe Mosës, pareß kiiki en pa ma taateß hat po teß poë varih. Ke ee me se ro ee.
13 O teß varih to vapëpënton akuk ne o Vavaasis pe Mosës, ee to hikta antoen ne a tavus a kën poan e Sosoenën. Ahik. O teß varoe varih to pënton o Vavaasis pe Mosës, pare vatet, ee varoe to antoen ne a tavus a kën poan e Sosoenën. 14 Eß to teß va non manih pan, a napan varih to hikta teß ne pan ee ro Jiuß, ee to hikta teß ne paan o Vavaasis pe Mosës, a napan poë varih se keh vavatet rakah ne a ma taneah no a taateß pee to soe non, ee se nat e ne pa taateß hat, me a taateß vih. Manih pa ma kokoman pee e Sosoenën to vahoß en po nat pamëh manih pee. Ee to nat koman e ne pee to teß e ne paan in a taateß koman pee. 15 Manih pa ma kokoman pee, nee to nat e ne pa taateß hat, me a taateß vih. Vamanih pa ö no Vavaasis pe Mosës to soe va non. Keß a tah pamëh to vataare en pea pa taateß pee. A ma meh poen no a ma kokoman pee se soe ken pee pa taateß nee to nok to hat, keß, a taateß nee to nok, to vih. 16 A ma tah kurus varih se tavus vahik po poen ne Sosoenën se soe ke Ieesuß Kristo, keß kiiki a ma kokoman vakoaan pa napan. Vamanih pa soe vih pe Sosoenën vëh nöß to sosoe noß se tavus.

A Napan Va Israël To Koman Ne Pan A Taateß Pe Mosës Se Vaßaus En Pee

17 Eöm varih o Jiuß, eöm to sosoe em sih pan, “Emöm o vuteß totoopin rakah pe Sosoenën.” Ivëh, köm koman kës nem pan, o Vavaasis pe Mosës se vaßaus en peöm, ha? Ahik rakah. 18 Eöm to nat voh em po Vavaasis pe Mosës, paröm nat e nem pa ma tah ne Sosoenën to iu non, paröm inan e nem pa ma tah a paßpuh, suk o Vavaasis pe Mosës to vaasis a neöm. 19 Eöm varih o Jiuß to koman nem sih pan, eöm to vovoh ke nem o teß kekehoß, paröm teß va nem manih po ëman pa napan varih to teß ne sih pa popoen. 20 Paröm koman nem pan, eöm se vavaasis a nap papön pa ma taateß vih, kee nat ne nonok ne a ma taateß hat. Paröm antoen e nem pa vavaasis o teß varih no a ma kokoman pee to hikta teß natsean ne. Eöm to teß me nem o Vavaasis pe Mosës, ivëh, köm koman nem pan, eöm to nat e nem pa ma moeh tah kurus me a soe man. 21 Eöm varih to vavaasis nem sih o upöm teß. Vahvapoßnih, köm hikta vavaasis koman hah a nem? Eöm to sosoe vakis rakah ke nem sih po upöm teß, pan ee se nat ne kakaveo ne. Vahvapoßnih, köm kakaveo e nem? 22 Eöm to sosoepip nem sih o upöm teß pan, ee se nat ne teßteßvaasiß ne. Vahvapoßnih, köm teßteßvaasiß e nem? Eöm to rës e nem pa ma ta nößnës. Vahvapoßnih, köm kakaveo ta nößnës e nem pa koman a ma iuun hinhin apuh pa napan to hikta teß ne pan ee ro Jiuß? 23 Eöm to kë koman hah a nem sih, suk eöm to koman nem pan eöm to nat e nem po Vavaasis pe Mosës. Ivëhkëk, a tëëm nöm to kök o Vavaasis pamëh, a ma upöm teß se ep a taateß nöm to nok, pare kö ee pe Sosoenën. 24 Eß to teß man rakah e non, suk o Puk Vapenpen pe Sosoenën to soe non pan,

“O teß varih to hikta teß ne pan ee ro Jiuß,
ee se soe oßoah ee pa ëhnan e Sosoenën,
suk a ma taateß peöm o Jiuß.” b 
25 Eöm se keh vavatet nem o Vavaasis pe Mosës, paröm pe a ma ö kokoaan peöm, a, eß a taateß vih rakah i pamëh. Ivëhkëk, eöm se këh kök o Vavaasis pamëh, eß to ep va e non manih peöm a ken voe nee to hikta pe voh a ma ö kokoaan peöm. 26 A ken voe varih to hikta pe voh a ma ö kokoaan pee se keh vavatet ne o Vavaasis pe Mosës, a tasun kës pamëh se ep va e non manih pee to pe voh ee? 27 A ken voe varih to hikta pe voh a ma ö kokoaan pee, ivëhkëk, ee to vavatet vavih ne o Vavaasis pe Mosës, a ken voe poë varih to vataare e ne pan, e Sosoenën to nok a taateß totoopin, pa ö neß to vateen a neöm o Jiuß, suk eöm to kök o Vavaasis pe Mosës. Eöm to vavatet e nem pa taateß va pa pe a ö kokoaan, ivëhkëk, a taateß pamëh hikta se vaßaus a no neöm pa vaniu këh o kiiki pe Sosoenën. 28 Eß to teß man rakah e non, suk e voe se tavus ro en pa to Jiuß, eß hikta se teß non pan eß a to Jiuß vamaman. Ivëh, ke voe se keh pe ro en, a tah pamëh hikta soe non pan, eß a to Jiuß. 29 Ivëhpëhkëk, a to Jiuß vamaman rakah ivëh, no a ma kokoman peß to taneß non maß po kupu peß. Ivëh, kee se keh pe a ö kokoaan po teß, suk a ö nee to vavatet ne a ma kiun va po Vavaasis pe Mosës, a tah pamëh hikta vataare vamaman non pan, ee ro Jiuß. A teß se vatompoan varoe me e Sosoenën pa tëëm no a Tuvuh Vasioß pe Sosoenën se pe o kupu peß vamanih pa ö no a teß to pe a ö kokoaan peß. A napan hikta se kë ne a teß pamëh, ivëhkëk, e Sosoenën se kë en peß.

Copyright information for `TPZ