Ezekiel 7
7. Poglavje
1Še mi je prišla beseda Gospodova, govoreč: 2In ti, sin človečji, tako pravi Gospod Jehova zemlji Izraelovi: Konec! konec prihaja nad štiri kraje dežele! 3Zdaj prihaja konec tebi, ker pošljem jezo svojo nadte in te bom sodil, kakor zaslužiš, in spravim vse gnusobe tvoje nadte. 4In oko moje ti ne prizanese in ne usmilim se, temuč ti dam, kakor si zaslužila, in gnusobe tvoje spravim nadte. In spoznate, da sem jaz Gospod. 5Tako pravi Gospod Jehova: Nesreča, edina nesreča, glej, prihaja! 6Konec gre, konec prihaja, zbudil se je zoper tebe; glej, prihaja! 7Usoda tvoja prihaja nadte, o prebivalec dežele! Čas je prišel, dan je blizu, dan hrupne zmešnjave, a ne radostnega vriskanja na gorah! 8Zdaj, zdaj izlijem togoto svojo nadte in dopolnim jezo svojo zoper tebe, in sodil te bom, kakor si zaslužil, in spravim nadte vse gnusobe tvoje. 9In oko moje ne bo prizanašalo in ne usmilim se: kakor so bile tvoje poti, tako ti poplačam, in gnusobe tvoje pripravim nadte. In spoznate, da sem jaz Gospod, ki tepem. 10Glej, tisti dan, glej, prihaja! Usoda tvoja je nastopila, šiba cvete, prevzetnost zeleni; 11silovitost se vzdiguje do šibe brezbožnosti. Ničesar od njih ne ostane, ničesar od njih množice, ničesar od njih bogastva, in nič krasnega ne bo na njih. 12Čas je prišel, dan se bliža! Kupec se ne veséli in prodajalec ne žaluj: zakaj srd leti nad vso njih množico. 13Kajti prodajalec ne dobi nazaj, kar je prodano, tudi ako bi še živeli; zakaj prikazen se tiče vse njih množice, nihče se ne povrne, tudi nihče ne utrdi življenja svojega po krivičnosti svoji. 14Trobijo s trombo in vse pripravljajo, a nihče ne gre v boj; kajti srd moj leti nad vso njih množico. 15Meč je zunaj, kuga pa in lakota notri: kdor je na polju umre od meča, in kateri so v mestu, jih požreta lakota in kuga. 16In ubežniki, če se izmed njih rešijo, bodo na gorah enaki golobom v dolinah, vsi žalostno gruleč, vsak zaradi krivice svoje. 17Vsem obnemorejo roke in vsa kolena se razlijejo kakor voda. 18In opasovali se bodo z raševnikom, in groza jih obide in rdečica oblije vse obraze in glave jim oplešijo. 19Srebro svoje pomečejo na ulice in njih zlato se bo štelo za nesnago. Njih srebro in zlato jih ne bo moglo oteti v dan jeze Gospodove; gladu si ne utešé ž njim in života si ne napolnijo: kajti bilo jim je v spotiko, da pomnože krivdo svojo. 20Svoje dragotine so obračali v napuh in grde podobe in ostude svoje so delali iz njih: zato sem jim jih storil v nesnago. 21In dam jih v roko tujcem za plen in brezbožnim v deželi za rop, in jih ognusijo. 22Odvrnem tudi obličje svoje od njih, in oskrunijo skriti zaklad moj; in razbojniki vdero vanj in ga oskrunijo. 23Naredi verigo! Kajti dežela je polna krvavih zločinov in mesto je polno silovitosti. 24Zato pripeljem najhujše izmed narodov, da posedejo njih hiše; naredim tudi konec prevzetnosti mogočnikov, in njih svetišča bodo oskrunjena. 25Poguba prihaja, in iskali bodo miru, a ga ne bode. 26Nesreča za nesrečo pride in žalostna novica za novico; in povpraševali bodo o prikazni pri prorokih, ali postava izgine duhovniku in svet starejšinam. 27Kralj bo žaloval in knez se bo oblačil v grozo, in roke ljudstva v deželi se bodo tresle. Storil jim bom, kakor so živeli, in jih sodil, kakor so zaslužili. In spoznajo, da sem jaz Gospod.
Copyright information for
SloChraska