Isa 22 | SloChraska | STEP | Prorokovanje o dolini prikazni. Kaj ti je že, da si stopilo vse na strehe?

‏ Isaiah 22

22. Poglavje

1 Prorokovanje o dolini prikazni. Kaj ti je že, da si stopilo vse na strehe? 2 O ropota polno, hrumeče mesto, o grad, radosti poln! Prebodeni tvoji niso prebodeni z mečem in ne umorjeni v vojski. 3 Vsi voditelji tvoji so zbežali skupaj, zvezani so bili, ne da bi bil kdo lok napel zoper nje; kar se je zasačilo tvojih, so bili zvezani skupaj, dasi so hoteli daleč zbežati. 4 Zato pravim: Obrnite se od mene, da bridko jočem; ne trudite se, tolažeč me zaradi pokončanja hčere ljudstva mojega! 5 Kajti dan je prestrašenja in teptanja in zmešnjave od Gospoda, Jehove nad vojskami, v dolini prikazni, dan podiranja zidu in kričanja proti gori. 6 In Elam nosi tul, pelje zasedene vozove in konjike, in Kir odkriva ščit. 7 In zgodi se, da bodo tvoje izbrane doline polne voz, in konjiki se razpostavijo proti vratom. 8 In odgrnejo ogrinjalo Judovo. In oziral se boš tisti dan po orožju v gozdni hiši. 9 In ogledujoč razpoke mesta Davidovega, vidite, da jih je mnogo; in nabirate vode iz spodnjega ribnika; 10 in štejete hiše jeruzalemske in podirate hiše, da utrdite zid; 11 in nabirališče delate med dvema zidoma za vode starega ribnika – ali ne ozirate se v Njega, ki je to naredil, in ne gledate Njega, ki je to osnoval zdavnaj. 12 Gospod, Jehova nad vojskami, pač kliče tisti dan na jok in plakanje in britje in opasovanje z raševino, 13 ali glej: pri vas radost in veselje, pobijanje goved in klanje drobnice, uživanje mesa in pitje vina: „Jejmo in pijmo, kajti jutri umremo!“ 14 A razodel se je Gospod nad vojskami ušesom mojim: Res, ta krivica vam ne bo odpuščena, dokler ne umrete! govori Gospod, Jehova nad vojskami. 15 Tako pravi Gospod, Jehova nad vojskami: Dej, stopi k tistemu oskrbniku, Sebnu, ki gospoduje hiši, in reci: 16 Kaj hočeš ti tukaj? in koga imaš tukaj, da si tu izsekal grob sebi? izsekavaš si grob na višini, votliš v skali prebivališče sebi! 17 Glej, Gospod te s silo stran vrže kakor močan mož in krepko te zgrabi 18 in trdo te zvije v klobčič, kakor kepo te vrže v kraj prostoren; tam umreš in tam ostanejo slavni vozovi tvoji, ti sramota hiši gospodarja svojega! 19 Odslovim te iz službe tvoje, s stališča tvojega te zvrnejo. 20 In zgodi se tisti dan, da pokličem hlapca svojega Eljakima, Hilkijevega sina. 21 In oblečem ga v suknjo tvojo in ga utrdim s tvojim pasom, in tvoje gospostvo dam njemu v roke, in bode za očeta prebivalcem jeruzalemskim in hiši Judovi. 22 In ključ hiše Davidove položim na ramo njegovo: ko on odpre, nihče ne zapre, in ko zapre, nihče ne odpre. 23 In zabijem ga kakor klin na trdnem mestu, in za časten prestol bode očetovi hiši svoji. 24 Nanj obesijo vso slavo očetove hiše njegove: mladike in izrastke, vsako posodico, od pitnih posod do vrčev. – 25 Tisti dan, govori Gospod nad vojskami, se gane tisti klin, ki je bil zabit na trdnem mestu, in se zlomi in pade, breme pa, ki je na njem viselo, izgine; kajti Gospod nad vojskami je govoril.