Job 12
12. Poglavje
1In Job odgovori in reče: 2Zares, vi sami ste ljudje in z vami bo modrost umrla! 3Tudi jaz imam razum kakor vi, nisem nižji od vas; in kdo bi onega ne vedel? 4V posmeh moram biti prijatelju svojemu jaz, ki sem klical k Bogu in mi je odgovarjal, v posmeh sem – pravični, brezmadežni! 5Nesreči gre po mnenju lahkoživca preziranje; pripravljeno je tistim, ki jim omahuje noga. 6Pokojni ostajajo šatori razbojnikom, in varnost uživajo, kateri dražijo mogočnega Boga, ki nosijo boga v pesti svoji. 7Toda vprašaj, prosim, le živino, in nauči te, in ptice nebeške, pa ti povedo, 8ali ogovóri zemljo, in te pouči, in ribe morske naj ti pripovedujejo! 9Kdo bi ne spoznal iz vsega tega, da je roka Gospodova storila to? 10V Njegovi roki je duša vsega, kar živi, in duh vseh človeških teles. 11Ali naj ne presoja uho besed kakor grlo okusa jedi? 12Pri osivelih je li modrost in dolgost življenja daje li razumnost? 13Pri Njem je modrost in moč, Njegov je svet in razumnost! 14Glej, kar On razdene, se več ne sezida, in kogar On zapre, se mu ne more odpreti. 15Glej, On zadrži vode, in se posuše, zopet jih izpusti, in razrujejo deželo. 16Pri Njem je moč in pravo znanje, Njegov je, kdor je varan in kdor vara. 17Svetovalce vodi oplenjene vstran in sodnike napravlja neumne. 18Gospostvo kraljev razdira, spone jim pripasuje na ledja. 19Duhovnike vodi oplenjene vstran in podira močno utrjene. 20Govor jemlje tistim, ki se nanje mnogi zanašajo, in starejšinam jemlje razumnost. 21Zaničevanje izliva nad plemenitnike in odpenja pas mogočnežem. 22On odkriva globoke reči izpod teme in smrtno senco prinaša v luč. 23On povečava narode in jih uničuje, razmnožuje narode in jih vodi v sužnost. 24On jemlje razum glavarjem narodov zemeljskih in dela, da tavajo po praznoti, ki je brez potov; 25tipljejo po temi brez luči, in On dela, da se opotekajo kakor pijanci.
Copyright information for
SloChraska