‏ John 3

3. Poglavje

1Bil pa je človek med farizeji, Nikodem po imenu, poglavar Judov. 2Ta pride k Jezusu po noči in mu reče: Rabi! vemo, da si od Boga prišel kot učenik; zakaj nihče ne more delati teh znamenj, ki jih ti delaš, če Bog ni ž njim. 3Jezus odgovori in mu reče: Resnično, resnično ti pravim: Če se kdo na novo ne rodi, ne more videti kraljestva Božjega. 4Reče mu Nikodem: Kako se more človek roditi, ko je star? Ali more drugič iti v telo matere svoje in se roditi? 5Jezus odgovori: Resnično, resnično ti pravim: Če se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti v kraljestvo Božje. 6Kar se je rodilo iz mesa, je meso, in kar se je rodilo iz Duha, je duh. 7Ne čudi se, da sem ti rekel: Treba se vam je na novo roditi. 8Veter veje, kjer hoče, in glas njegov slišiš, pa ne veš, odkod prihaja in kam gre: tako je z vsakim, ki je rojen iz Duha. 9Nikodem odgovori in mu reče: Kako se more to zgoditi? 10Jezus pa odgovori in mu reče: Ti si učenik Izraelov, in tega ne veš? 11Resnično, resnično ti pravim: Kar vemo, govorimo, in kar smo videli, pričamo, ali pričevanja našega ne sprejemate. 12Če vam pravim pozemeljske reči, in ne verujete, kako boste verovali, če vam bom pravil nebeške? 13In nihče ni stopil v nebesa, razen kdor je prišel iz nebes, Sin človekov, ki je v nebesih. 14In kakor je Mojzes povišal kačo v puščavi, tako mora biti povišan Sin človekov, 15da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temuč da ima večno življenje. 16Kajti tako je Bog ljubil svet, da je dal Sina svojega edinorojenega, da se ne pogubi, kdorkoli veruje vanj, temuč da ima večno življenje. 17Bog namreč ni poslal Sina svojega na svet, da bi svet sodil, marveč da se svet zveliča po njem. 18Kdor veruje vanj, ne bo sojen; kdor ne veruje, je že obsojen, ker ni veroval v ime edinorojenega Sina Božjega. 19Sodba je pa to, da je luč prišla na svet, ali ljudje so bolj ljubili temo nego luč: zakaj njih dela so bila hudobna. 20Vsak namreč, kdor dela hudobno, sovraži luč in ne hodi k luči, da se ne karajo dela njegova; 21kdor pa dela resnico, hodi k luči, da se razodenejo dela njegova, ker so v Bogu storjena. 22Potem pride Jezus in učenci njegovi v Judejsko deželo, in tu prebiva ž njimi in krščuje. 23Krščeval je pa tudi Janez v Enonu blizu Salima, ker je bilo tam mnogo vode, in ljudje so prihajali in se dali krstiti. 24Janez namreč še ni bil vržen v ječo. 25Nastane torej prepir med učenci Janezovimi in nekim Judom o očiščevanju. 26In pridejo k Janezu in mu reko: Rabi! ta, ki je bil s teboj onkraj Jordana, ki si zanj ti pričal, glej, ta krščuje in vsi gredo k njemu. 27Janez odgovori in reče: Človek ne more ničesar vzeti, če mu ni dano iz nebes. 28Vi sami ste mi priče, da sem rekel: Jaz nisem Kristus, ali poslan sem pred njim. 29Kdor ima nevesto, je ženin; prijatelj pa ženinov, ki stoji in ga posluša, se srčno veseli glasu ženinovega. To veselje moje je torej dopolnjeno. 30On mora rasti, jaz pa se manjšati. 31Kdor prihaja od zgoraj, ta je nad vsemi. Kdor je iz zemlje, je pozemski in govori zemske reči. Kdor je prišel iz nebes, ta je nad vsemi, 32in kar je videl in slišal, to priča: a njegovega pričevanja nihče ne sprejema. 33Kdor je sprejel njegovo pričevanje, je potrdil, da je Bog resničen. 34Kajti ta, ki ga je poslal Bog, govori besede Božje: zakaj njemu Bog ne daje Duha na mero. 35Oče ljubi sina, in vse mu je dal v roko. 36Kdor veruje v Sina, ima večno življenje; a kdor je neveren Sinu, ne bo videl življenja, ampak jeza Božja ostane na njem.