‏ Matthew 26

26. Poglavje

1In zgodi se, ko konča Jezus vse te govore, da reče učencem svojim: 2Veste, da bo čez dva dni Velika noč, in Sin človekov bo izdan, da ga križajo. 3Tedaj se zbero višji duhovniki in starejšine ljudstva na dvoru velikega duhovnika, kateremu je bilo ime Kajfa, 4in se posvetujejo, da bi Jezusa z zvijačo ujeli in umorili. 5Rekli so pa: Ne na praznik, da se ljudstvo ne upre. 6Ko pa je bil Jezus v Betaniji v hiši Simona gobavca, 7pristopi k njemu žena, ki je imela alabastrovo posodo dragocenega mazila, in mu ga izlije na glavo, ko je sedel za mizo. 8Ko pa učenci njegovi to vidijo, se razhudé, govoreč: Čemu ta potrata? 9To bi se bilo namreč lahko za mnogo prodalo in izkupilo se dalo ubogim. 10Ko pa Jezus to opazi, jim reče: Kaj nadlegujete to ženo? saj je dobro delo storila na meni. 11Uboge namreč imate vselej pri sebi, mene pa nimate vselej. 12Kajti s tem, da je izlila to mazilo na moje telo, me je pripravila za pokop. 13Resnično vam pravim: Kjerkoli po vsem svetu se bo oznanjal ta evangelij, se bo povedalo tudi to, kar je ona storila, njej v spomin. 14Tedaj odide eden od dvanajsterih, ki mu je bilo ime Juda Iškariot, k višjim duhovnikom 15in reče: Kaj mi hočete dati, in jaz vam ga izdam? Oni pa mu določijo trideset srebrnikov. 16In odslej je iskal priložnosti, da ga izda. 17Prvi dan presnih kruhov pa pristopijo učenci k Jezusu in mu reko: Kje hočeš, da ti pripravimo, da boš jedel velikonočno jagnje? 18On pa reče: Pojdite v mesto k temu in k temu in recite mu: Učenik pravi: Čas moj je blizu; pri tebi bom jedel velikonočno jagnje z učenci svojimi. 19In učenci store, kakor jim je Jezus ukazal, in pripravijo, velikonočno jagnje. 20Ko se pa zvečeri, sede za mizo z dvanajsterimi. 21In ko so jedli, reče: Resnično vam pravim, da me eden izmed vas izda. 22In zelo se užaloste, in ga začno vpraševati, drug za drugim: Ali sem jaz, Gospod? 23On pa odgovori in reče: Tisti, ki pomaka z menoj roko v skledo, ta me bo izdal. 24Sin človekov sicer gre, kakor je pisano o njem, ali gorje tistemu človeku, ki izdaja Sina človekovega! Bolje bi bilo tistemu človeku, da ne bi bil rojen. 25Juda pa, izdajalec njegov, odgovori in reče: Sem li mar jaz, Rabi? Reče mu: Ti si rekel. 26Ko so pa jedli, vzame Jezus kruh, in blagoslovi in ga prelomi ter da učencem, rekoč: Vzemite, jejte; to je moje telo. 27In vzame kelih, se zahvali in jim da, rekoč: Pijte iz njega vsi; 28kajti to je moja kri nove zaveze, ki se preliva za mnoge v odpuščenje grehov. 29Pravim vam pa, da odslej ne bom pil tega trtnega sadu do tistega dne, ko ga bom pil z vami novega v kraljestvu Očeta svojega. 30In ko so odpeli zahvalnico, odidejo na Oljsko goro. 31Tedaj jim reče Jezus: Vsi vi se boste pohujšali to noč nad menoj. Kajti pisano je: „Pastirja udarim, in razkrope se ovce črede“. 32Po vstajenju svojem pa pojdem pred vami v Galilejo. 33Peter pa odgovori in mu reče: Če se vsi pohujšajo nad teboj, jaz se nikoli ne pohujšam. 34Jezus mu reče: Resnično ti pravim, še to noč, preden zapoje petelin, me zatajiš trikrat. 35Peter mu pravi: In ko bi moral s teboj umreti, te gotovo ne zatajim. Tako govoré tudi vsi učenci. 36Tedaj pride ž njimi Jezus v ograd, ki se imenuje Getsemane, in reče učencem: Sedite tu dotlej, da grem tja in pomolim. 37In vzemivši s seboj Petra in Zebedejeva dva sina, se začne žalostiti in trepetati groze. 38Tedaj jim reče: Žalostna je duša moja do smrti; ostanite tukaj in čujte z menoj. 39In odšedši malo dalje, pade na obraz svoj in moli, govoreč: Oče moj, ako je mogoče, naj gre ta kelih mimo mene; toda ne kakor hočem jaz, ampak kakor ti. 40In pride k učencem in jih najde speče, ter reče Petru: Torej niste mogli ene ure z menoj prečuti? 41Čujte in molite, da ne zajdete v izkušnjavo; duh je sicer voljan, ali meso je slabo. 42Zopet odide drugič in moli, govoreč: Oče moj, ako ne more ta kelih iti mimo mene, nego da ga pijem, zgodi se volja tvoja. 43In ko se vrne, zopet jih najde speče, bile so jim namreč oči utrujene. 44In pustivši jih, odide zopet in moli v tretje, govoreč zopet iste besede. 45Potem pride k učencem svojim in jim reče: Spite dalje in počivajte! Glej, ura se je približala, in Sin človekov se izdaja grešnikom v roke. 46Vstanite, pojdimo! Glejte, izdajalec moj je blizu. 47In ko je še govoril, glej, pride Juda, eden dvanajsterih, in ž njim velika truma z meči in koli od višjih duhovnikov in starejšin ljudstva. 48Izdajalec njegov pa jim je dal znamenje, rekši: Kogar poljubim, ta je: primite ga. 49In precej pristopi k Jezusu in reče: Zdrav bodi, učenik! in ga poljubi. 50Jezus pa mu reče: Prijatelj, čemu si prišel! Tedaj pristopijo in polože roke na Jezusa in ga zgrabijo. 51In glej, eden tistih, ki so bili z Jezusom, iztegne roko in izdere meč svoj ter udari hlapca velikega duhovnika in mu odseka uho. 52Tedaj mu veli Jezus: Vtakni meč svoj na mesto njegovo; kajti vsi, ki primejo za meč, z mečem poginejo. 53Ali pa meniš, da ne morem prositi Očeta svojega, in poslal bi mi takoj več nego dvanajst legijonov angelov? 54Kako bi se pa izpolnila pisma, ki pričajo, da mora tako biti? 55V tej uri reče Jezus ljudstvu: Kakor na razbojnika ste prišli z meči in koli, da bi me ujeli! Vsak dan sem sedel pri vas, učeč v templju, in niste me prijeli. 56Toda vse to se je zgodilo, da se izpolnijo pisma prorokov. Tedaj ga vsi učenci zapusté in pobegnejo. 57Tisti pa, ki so Jezusa prijeli, ga odpeljejo k velikemu duhovniku Kajfu, kjer so se zbrali pismarji in starejšine. 58A Peter gre oddaleč za njim do dvora velikega duhovnika in, stopivši noter, sede k služabnikom, da vidi konec. 59Višji duhovnik in ves veliki zbor so pa iskali krivega pričevanja zoper Jezusa, da bi ga izročili smrti, 60a ne najdejo ga, dasi pristopi mnogo lažnivih prič. Naposled pa pristopita dva 61in rečeta: Ta je rekel: Jaz morem podreti svetišče Božje in ga v treh dneh sezidati. 62In veliki duhovnik vstane in mu reče: Ne odgovarjaš li ničesar? Kaj pričajo ti zoper tebe? 63Jezus pa je molčal. In veliki duhovnik mu reče: Zaklinjam te pri živem Bogu, povej nam, ali si ti Kristus, Sin Božji? 64Jezus mu reče: Ti si rekel. Toda pravim vam: Odslej boste videli Sina človekovega, da sedi na desnici moči Božje in da prihaja na nebeških oblakih. 65Tedaj raztrga veliki dihovnik oblačila svoja, rekoč: Boga je proklel; kaj nam je še treba prič? Glejte, ravnokar ste slišali kletvino njegovo. 66Kaj se vam zdi? Oni pa odgovore in reko: Smrti je vreden. 67Tedaj mu pljujejo v obraz in ga bijejo s pestmi; a drugi ga tolčejo po licu, 68govoreč: Prorokuj nam, Kristus! Kdo je, ki te je udaril? 69Peter pa je sedel zunaj na dvorišču. Pa pristopi k njemu neka dekla in reče: Tudi ti si bil z Jezusom Galilejcem. 70On pa zataji pred vsemi, rekoč: Ne vem, kaj praviš. 71Ko pa gre ven v vežo, ga ugleda druga in reče tistim, ki so bili tam: Tudi ta je bil z Jezusom Nazarečanom. 72In zopet zataji s prisego: Ne poznam tega človeka. 73Malo potem pa pristopijo tisti, ki so tu stali, in reko Petru: Resnično, tudi ti si izmed njih, saj te že govorica tvoja izdaja. 74Tedaj se začne rotiti in prisegati: Ne poznam tega človeka. In precej zapoje petelin. 75In Peter se spomni besede Jezusove, ki mu je bil rekel: Preden petelin zapoje, me zatajiš trikrat. In gre ven in se bridko razjoka.
Copyright information for SloChraska