Matthew 9

9. Poglavje

1In stopi v ladjo ter se prepelje in pride v svoje mesto. 2In glej, prineso mu mrtvoudnega, ki je ležal na postelji. In ko vidi Jezus njih vero, reče mrtvoudnemu: Zaupaj, sin, odpuščeni so grehi tvoji. 3In glej, nekateri pismarji reko v sebi: Ta preklinja Boga. 4In ko vidi Jezus njih misli, reče: Zakaj mislite hudobno v srcih svojih? 5Kaj je namreč laže, reči: Odpuščeni so ti grehi, ali reči: Vstani in hodi? 6Da boste pa vedeli, da ima Sin človekov oblast, odpuščati na zemlji grehe (nato veli mrtvoudnemu): Vstani in vzemi svojo posteljo in pojdi na svoj dom! 7In vstane ter odide na svoj dom. 8Ko pa množice to vidijo, se prestrašijo in hvalijo Boga, ki je dal ljudem tako oblast. 9In gredé dalje odtod, ugleda človeka, ki sedi na mitnici, Matevža po imenu, in mu reče: Pojdi za menoj! In vstane ter odide za njim. 10In zgodi se, ko sedi v hiši za mizo, in glej, mnogo cestninarjev in grešnikov pride, in sedé z Jezusom in učenci njegovimi. 11In ko farizeji to vidijo, reko njegovim učencem: Zakaj jé učenik vaš z mitarji in grešniki? 12Jezus pa to sliši in reče: Zdravi ne potrebujejo zdravnika, ampak bolni. 13Pojdite pa in učite se, kaj se pravi: „Usmiljenja hočem in ne daritve“. Nisem namreč prišel klicat pravičnih, temuč grešnike. 14Potem pristopijo k njemu Janezovi učenci, govoreč: Zakaj se mi in farizeji tolikokrat postimo, tvoji učenci pa se ne postijo? 15In reče jim Jezus: Se li morejo svatje žalostiti, dokler je ženin ž njimi? Pridejo pa dnevi, ko se jim odvzame ženin, in tedaj se bodo postili. 16Nihče pa ne prišiva zaplate iz novega sukna na staro obleko, kajti taka zaplata odtrga od obleke še kaj, in luknja bode večja. 17Tudi ne vlivajo novega vina v stare mehove, sicer mehovi popokajo in vino se razlije in mehovi se pokončajo; temuč novo vino vlivajo v nove mehove, in oboje se ohrani. 18Ko jim je to še govoril, glej, pride neki načelnik ter se mu poklanja, govoreč: Hči moja je ravnokar umrla; ali pridi in položi nanjo roko svojo, in oživela bo. 19In Jezus vstane in gre za njim in učenci njegovi. 20In glej, žena, ki je imela krvotok dvanajst let, pririne odzadaj in se dotakne roba obleke njegove. 21Kajti dejala je sama pri sebi: Če se obleke njegove le dotaknem, ozdravim. 22Jezus se pa obrne in jo ugleda ter reče: Zaupaj, hči, tvoja vera te je rešila. In žena je bila zdrava od te ure. 23In ko pride Jezus v načelnikovo hišo, ugleda piskače in hrumeče ljudstvo 24in jim reče: Odstopite! kajti deklica ni umrla, temuč spi. A oni se mu posmehujejo. 25Ko pa izžene ljudstvo, gre noter in jo prime za roko: in deklica vstane. 26In glas o tem se raznese po vsej tisti deželi. 27In ko gre Jezus dalje odtod, prideta za njim dva slepca in vpijeta, rekoč: Usmili se naju, sin Davidov! 28Ko pa dospe v hišo, pristopita slepca k njemu; in Jezus jima reče: Verujeta li, da morem to storiti? Rečeta mu: Da, Gospod. 29Tedaj se dotakne njunih oči, rekoč: Po vajini veri se vama zgódi! 30In njune oči se odpro. In Jezus jima zapreti in veli: Glejta, da nihče ne zve. 31Ona pa izideta in ga razglasita po vsej tisti deželi. 32Ko pa ta dva odideta, glej, pripeljejo mu mutastega obsedenca. 33In ko izžene zlega duha, mutec izpregovori. In množica se začudi in reče: Nikoli se ni videlo kaj takega v Izraelu. 34Farizeji pa reko: S poglavarjem hudičev izganja zle duhove. 35In hodil je Jezus po vseh mestih in vaseh, učeč po njih shodnicah in oznanjujoč evangelij kraljestva in ozdravljajoč vsako bolezen in vsako slabost. 36Ko pa vidi množice, se mu zasmilijo; kajti bili so izmučeni in razkropljeni kakor ovce, ki nimajo pastirja. 37Tedaj reče učencem svojim: Žetve je sicer mnogo, ali delavcev malo. 38Prosite torej Gospodarja žetve, naj pošlje delavcev na žetev svojo.