‏ Proverbs 7

7. Poglavje

1Sin moj, pazi na besede moje in zapovedi moje hrani pri sebi. 2Pazi na zapovedi moje in žívi, pazi na nauk moj kakor na zenico svojih oči. 3Priveži si jih na prste, zapiši jih na srca svojega ploščo. 4Reci modrosti: sestra si moja! in razumnost imenuj sorodnico svojo: 5da te varuje žene vnanje, tujke, ki se dobrika z gladkimi besedami. 6Kajti skozi okno hiše svoje, preko omrežja svojega gledajoč, 7sem videl med abotnimi, zazrl med sinovi brezumnega mladeniča, 8ki se je po ulicah klatil, blizu njenega vogla, stopal po potu do hiše njene, 9v mraku, na večer dneva, v noči črni in temni. 10In glej, ženska mu pride naproti, v kurbji opravi in odrevenelega srca. 11Jezična je in trdovratna, v njeni hiši ne bivajo noge njene; 12zdaj se klati po ulicah, zdaj po trgih in pri vsakem voglu zalezuje. 13In ga prime ter ga poljubi in s predrznim licem mu reče: 14Hvalne daritve sem bila dolžna, danes sem opravila obljube svoje. 15Zato sem ti prišla naproti, hrepeneč po obličju tvojem, in sem te našla. 16S preprogami sem prestrla posteljo svojo, s pisanimi odejami iz platna egiptovskega; 17pokadila sem ležišče svoje z miro, aloo in cimetom. 18Dej, radujva se obilo v ljubezni prav do jutra, oslajujva se z ljubkovanjem! 19Kajti moža ni v hiši, odšel je na daljni pot; 20mošnjo denarja je vzel s seboj, povrne se domov šele ob ščipu. 21Nagnila ga je z mnogim pregovarjanjem svojim, s prilizovanjem ust svojih ga je potegnila: 22za njo gre takoj, kakor gre vol v klalnico in kakor neumnež v kazen v okovih – 23dokler mu pšica jeter ne razkolje; kakor ptič hiti v zanko, ne vedoč, da je zoper življenje njegovo. 24Zato sedaj, sinovi, poslušajte me in pazite na ust mojih besede! 25Ne kreni na njena pota srce tvoje, ne zavij na steze njene. 26Ker mnogo jih je prebodla in na tla zvrnila, in veliko jih je, katere je vse pomorila. 27Hiša njena je pot v kraj mrtvih, gredoča doli v smrtne hrame.
Copyright information for SloChraska