1 Corinthians 13
13. Poglavje
1Čeprav govorim s človeškimi in angelskimi jeziki, pa nimam ljubezni, sem postal kakor brneč bron ali zveneča cimbala. 2In čeprav imam dar preroštva in razumem vse skrivnosti in vsa spoznanja; in čeprav imam vso vero, tako da lahko premikam gore, pa nimam ljubezni, nisem nič. 3In čeprav podelim vse svoje dobrine, da nahranim revne in čeprav izročim svoje telo, da bi izgorelo, nimam pa ljubezni, mi to nič ne koristi. 4Ljubezen dolgo prenaša in je prijazna; ljubezen ni nevoščljiva; ▼▼nevoščljiva…: ali, prenagljena.
ljubezen sebe ne povzdiguje, ni napihnjena, 5se ne ponaša nespodobno, ne išče svojega lastnega, ni lahko izzvana, ne misli zlega; 6ne razveseljuje se v krivičnosti, temveč se razveseljuje v resnici; ▼▼v resnici: ali, z resnico.
7prenese vse stvari, veruje vsem stvarem, upa [v] vse stvari, vzdrži vse stvari. 8Ljubezen nikoli ne izneveri. Toda če bodo preroštva, bodo prenehala; ▼▼prenehala: gr. izginila proč.
če bodo jeziki, bodo prenehali; če bo spoznanje, bo to izginilo proč. 9Kajti spoznavamo deloma in prerokujemo deloma. 10Toda ko pride to, kar je popolno, takrat bo to, kar je deloma, odpravljeno. ▼▼odpravljeno: gr. izginilo proč.
11Ko sem bil otrok, sem govoril kakor otrok, razumel kakor otrok, mislil ▼▼mislil: ali, razmišljal.
kakor otrok. Toda ko sem postal mož, sem ▼▼sem…: gr. so otročje stvari izginile proč.
otročje stvari dal stran. 12§ Kajti sedaj vidimo skozi steklo, temno; ▼▼temno: gr. v uganki.
toda takrat iz obličja v obličje; sedaj spoznavam deloma, toda takrat bom spoznal enako, kakor sem bil tudi spoznan. 13In sedaj ostajajo vera, upanje, ljubezen, to troje; toda največja od teh je ljubezen.
Copyright information for
SloKJV