2Ch 32 | SloKJV | STEP | Po teh stvareh in ustanovitvi tega je prišel asirski kralj Senaherib, vstopil v Juda, se utaboril zoper utrjena mesta in mislil, da jih osvoji zase.

‏ 2 Chronicles 32

32. Poglavje

1 Po ^{▼▼[Leta 711 pr. Kr.]} teh ^b stvareh in ustanovitvi tega je prišel asirski kralj Senaherib, vstopil v Juda, se utaboril zoper utrjena mesta in mislil, da jih osvoji ^{▼▼osvoji: hebr. zlomi.} zase. 2 Ko je Ezekíja videl, da je Senaherib prišel in da se ^{▼▼se…: hebr. je bil njegov obraz, da se vojskuje.} je namenil, da se bojuje zoper Jeruzalem, 3 se je posvetoval s svojimi princi in svojimi mogočnimi možmi, da zamaši vodne studence, ki so bili zunaj mesta, in ti so mu pomagali. 4 Tako je bilo tam skupaj zbranih veliko ljudi, ki so zamašili vse studence in potok, ki je tekel ^{▼▼tekel: hebr. preplavljal.} čez sredo dežele, rekoč: »Zakaj bi prišli asirski kralji in našli mnogo vode?« 5 Prav tako se je okrepil in pozidal vse obzidje, ki je bil porušeno in ga dvignil k stolpom in drugi zid zunaj in popravil Miló v Davidovem mestu ter naredil puščic ^{▼▼puščic: ali, mečev, ali, orožij.} in ščitov v obilju. 6 Nad ljudstvom je postavil vojne poveljnike in jih zbral skupaj k sebi na ulici velikih vrat mesta in jim ^{▼▼jim…: hebr. govoril njihovemu srcu.} tolažilno govoril, rekoč: 7 »Bodite močni in pogumni, ne bodite prestrašeni niti zaprepadeni zaradi asirskega kralja niti zaradi vse množice, ki je z njim, kajti z nami jih je več kakor z njim. 8 ^h Z njim je mesen laket, toda z nami je Gospod, naš Bog, da nam pomaga in da bori naše bitke.« In ljudstvo se je opiralo ^{▼▼opiralo…: hebr. naslonilo.} na besede Judovega kralja Ezekíja.

9 Za tem ^{▼▼[Leta 710 pr. Kr.]
,} ^k je asirski kralj Senaherib poslal svoje služabnike v Jeruzalem, (toda on sam je oblegal Lahíš in vsa ^{▼▼vsa…: hebr. vse njegovo gospostvo.} njegova moč z njim) k Judovemu kralju Ezekíju in vsemu Judu, ki so bili v Jeruzalemu, rekoč: 10 »Tako govori asirski kralj Senaherib: ›Komu zaupate, da ostajate v obleganem ^{▼▼obleganem: ali, oporišču v.} Jeruzalemu? 11 Mar vas Ezekija ne prepričuje, da bi se prepustili smrti zaradi lakote in žeje, rekoč: ›Gospod, naš Bog, nas bo osvobodil iz roke asirskega kralja?‹ 12 Mar ni isti Ezekíja odstranil njegove visoke kraje in njegove oltarje ter zapovedal Judu in Jeruzalemu, rekoč: ›Oboževali boste pred enim oltarjem in na njem zažigali kadilo?‹ 13 Ne veste, kaj smo jaz in moji očetje storili vsem ljudstvom drugih dežel? Mar so bili bogovi narodov tistih dežel kakorkoli zmožni svoje dežele osvoboditi iz moje roke? 14 Kdo je bil tam med vsemi bogovi tistih narodov, ki so jih moji očetje popolnoma uničili, ki bi lahko osvobodil svoje ljudstvo iz moje roke, da bi vas bil vaš Bog zmožen osvoboditi iz moje roke? 15 Zdaj torej naj vas Ezekíja ne zavede niti pregovori o tej zadevi niti mu še ne verjemite, kajti noben bog iz kateregakoli naroda ali kraljestva ni bil zmožen osvoboditi svojega ljudstva iz moje roke in iz roke mojih očetov. Kako veliko manj vas bo vaš Bog osvobodil iz moje roke?« 16 Njegovi služabniki so še bolj govorili zoper Gospoda Boga in zoper njegovega služabnika Ezekíja. 17 Napisal je tudi pisma, da udriha po Gospodu, Izraelovemu Bogu in da govori zoper njega, rekoč: »Kakor bogovi narodov drugih dežel niso osvobodili svojih ljudstev iz moje roke, tako Ezekíjev Bog ne bo osvobodil svojega ljudstva iz moje roke.« 18 Potem so z močnim glasom zaklicali v Judovskem jeziku jeruzalemskemu ljudstvu, ki so bili na obzidju, da jih prestrašijo in da jih vznemirijo, da bi lahko zavzeli mesto. 19 Govorili so zoper jeruzalemskega Boga kakor zoper bogove ljudstev zemlje, ki so bili delo človeških rok. 20 Zaradi tega razloga sta kralj Ezekíja in prerok Izaija, Amócov sin, molila in klicala k nebu.

21 In ^{▼▼[Okoli leta 710 pr. Kr.]
,} ^o Gospod je poslal angela, ki je usmrtil vse močne junaške može ter voditelje in poveljnike v taboru asirskega kralja. Tako se je ta z osramočenim obrazom vrnil k svoji lastni deželi. Ko pa je prišel v hišo svojega boga, sta ga ^{▼▼ga…: hebr. mu povzročila pasti pod mečem.} tam z mečem usmrtila tista [dva], ki sta prišla iz njegovih lastnih ledij. 22 Tako je Gospod rešil Ezekíja in prebivalce Jeruzalema iz roke asirskega kralja Senaheriba in iz roke vseh drugih ter jih usmerjal na vsaki strani. 23 Mnogi ^{▼▼[Leta 710 pr. Kr.]} so Gospodu prinašali darila v Jeruzalem in darila ^{▼▼darila: hebr. dragocene stvari.} Judovemu kralju Ezekíju, tako da je bil od takrat naprej poveličan v očeh vseh narodov.

24 V tistih dneh ^{▼▼[Leta 713 pr. Kr.]
,} ^t je bil Ezekíja na smrt bolan in molil h Gospodu in ta mu je spregovoril ter mu ^{▼▼mu…: ali, zanj storil čudež.} dal znamenje. 25 Toda Ezekíja ni povrnil glede na korist, izkazano njemu, kajti njegovo srce je bilo povzdignjeno. Zato je bil bes nad njim, nad Judom in [nad] Jeruzalemom. 26 Vendar se je Ezekíja ponižal zaradi ošabnosti ^{▼▼ošabnosti: hebr. povzdigovanja.} svojega srca, tako on kakor prebivalci Jeruzalema, tako da v Ezekíjevih dneh Gospodov bes ni prišel nadnje.

27 Ezekíja je imel silno veliko bogastev in časti. Naredil si je zakladnice za srebro, zlato, dragocene kamne, dišave, ščite in za vse vrste prijetnih ^{▼▼prijetnih…: hebr. orodij želja.} dragocenosti; 28 tudi skladišča za donos od žita, vina in olja in hleve za vse vrste živali in staje za trope. 29 Poleg tega si je priskrbel mesta, posesti tropov in čred v obilju, kajti Bog mu je dal zelo veliko imetja. 30 Ta isti Ezekíja je tudi ustavil gornji vodni tok Gihona in ga privedel naravnost dol k zahodni strani Davidovega mesta. Ezekíja je uspeval v vseh svojih delih.

31 Vendar ^{▼▼[Leta 712 pr. Kr.]} ga je v zadevi predstavnikov ^{▼▼predstavnikov: hebr. tolmačev.} babilonskih princev, ki so poslali ^z k njemu, da povprašajo o čudežu, ki je bil storjen v deželi, Bog zapustil, da ga preizkusi, da bi lahko spoznal vse, kar je bilo v njegovem srcu.

32 Torej preostala izmed Ezekíjevih dejanj in njegova dobrota, ^{▼▼dobrota: hebr. prijaznosti.} glej, zapisana so v videnju preroka Amócovega sina Izaija ter v knjigi Judovih in Izraelovih kraljev. 33 Ezekíja je zaspal s svojimi očeti in pokopali so ga v glavnem ^{▼▼glavnem…: hebr. najvišjem.} izmed mavzolejev Davidovih sinov. Ves Juda in prebivalci Jeruzalema so mu ob njegovi smrti izkazali čast. Namesto njega je zakraljeval njegov sin Manáse. ^{▼▼[Leta 698 pr. Kr.]}