Jeremiah 11
11. Poglavje
1Beseda, ▼▼[Okoli leta 608 pr. Kr.]
ki je prišla k Jeremiju od Gospoda, rekoč: 2»Poslušaj besede te zaveze in govori možem iz Juda in prebivalcem [prestolnice] Jeruzalem 3in jim reci: ›Tako govori Gospod, Izraelov Bog: ›Preklet b bodi mož, ki ne uboga besed te zaveze, 4ki sem jo zapovedal vašim očetom na dan, ko sem jih izpeljal iz egiptovske dežele, iz železne talilne peči, rekoč: ›Ubogajte c moj glas in jih izvršujte, glede na vse, kar vam zapovedujem. Tako boste moje ljudstvo in jaz bom vaš Bog, 5da bom lahko izpolnil prisego, d ki sem jo prisegel vašim očetom, da jim dam deželo, kjer tečeta mleko in med, kakor je to ta dan.‹« Potem sem odgovoril in rekel: »Tako ▼▼Tako…: hebr. Amen.
naj bo, oh Gospod.« 6Potem mi je Gospod rekel: »Razglasi vse te besede po Judovih mestih in ulicah Jeruzalema, rekoč: ›Poslušajte besede te zaveze in jih izpolnjujte. 7Kajti iskreno sem izpričal vašim očetom na dan, ko sem jih privedel gor iz egiptovske dežele, celó do današnjega dne, [jih] zgodaj vzdigoval in izjavljal, rekoč: ›Ubogajte moj glas.‹ 8Vendar niso ubogali niti nagnili svojega ušesa, temveč so vsi hodili v zamisli ▼▼zamisli: ali, trmoglavosti.
svojega zlega srca. Zato bom nanje privedel vse besede te zaveze, ki sem jim jo zapovedal izpolnjevati, toda oni jih niso izpolnjevali. 9Gospod mi je rekel: »Zarota je najdena med Judovimi možmi in med prebivalci Jeruzalema. 10Obrnili so se nazaj h krivičnostim svojih pradedov, ki so odklanjali poslušati moje besede; in šli za drugimi bogovi, da jim služijo. Izraelova hiša in Judova hiša sta prelomili mojo zavezo, ki sem jo sklenil z njihovimi očeti. 11 Zato tako govori Gospod: ›Glej, nanje bom privedel zlo, ki mu ▼▼ki mu…: hebr. od katerega ne bodo mogli iti naprej.
ne bodo mogli pobegniti. Čeprav h bodo klicali k meni, jim ne bom prisluhnil. 12Potem bodo Judova mesta in prebivalci Jeruzalema šli in klicali k bogovom, katerim darujejo kadilo. Toda sploh jih ne bodo rešili v času njihove ▼▼njihove…: hebr. njihovega zla.
stiske. 13Kajti glede na število tvojih mest j so bili tvoji bogovi, oh Juda; in glede na število ulic [prestolnice] Jeruzalem ste postavili oltarje tisti sramotni ▼▼sramotni…: hebr. sramoti.
stvari, celó oltarje, da zažigate kadilo Báalu. 14Zatorej ne moli l za to ljudstvo niti ne povzdiguj vpitja ali molitve zanje, kajti jaz jih ne bom poslušal ob času, ko zaradi svoje ▼▼svoje…: hebr. svojega zla.
stiske vpijejo k meni. 15 n Kaj ima ▼▼ima…: hebr. je mojemu ljubljenemu.
moj ljubljeni za početi v moji hiši, ko vidi, da je ona izvrševala nespodobnost s številnimi in je sveto meso odšlo od tebe? Ko počneš ▼▼počneš: ali, je tvoje.
zlo, potem se razveseljuješ. 16Gospod je tvoje ime imenoval: ›Zelena oljka, čeden in lep sad.‹ Z zvokom velikega hrupa je na njej vžgal ogenj in njene mladike so polomljene. 17Kajti Gospod nad bojevniki, ki te je zasadil, je zoper tebe proglasil zlo, zaradi zla Izraelove hiše in Judove hiše, ki so ga storili zoper sebe, da bi me dražili do jeze v darovanju kadila Báalu. 18 Gospod mi je dal spoznanje o tem in jaz sem to spoznal; takrat si mi kazal njihova dejanja. 19Toda jaz sem bil podoben jagnjetu ali volu, ki je priveden h klanju in nisem vedel, da so zoper mene snovali naklepe, rekoč: »Uničimo drevo ▼▼drevo…: hebr. steblo z njegovim kruhom.
skupaj z njegovim sadom in odsekajmo ga iz dežele živih, da se njegovega imena ne bo več spominjalo.« 20Toda, oh Gospod nad bojevniki, ki sodiš pravično, ki preizkušaš r notranjost in srce, naj vidim tvoje maščevanje na njih, kajti tebi sem razodel svoj primer. 21»Zato tako govori Gospod o možeh iz Anatóta, ki ti strežejo po življenju, rekoč: ›Ne prerokuj v Gospodovem imenu, da ne umreš po naši roki.‹ 22Zato tako govori Gospod nad bojevniki: ›Glej, kaznoval ▼▼kaznoval…: hebr. obiskal jih bom na njih.
jih bom; mladenič bo umrl pod mečem, njihovi sinovi in njihove hčere bodo umrli od lakote. 23Tam ne bo nobenega ostanka izmed njih, kajti nad ljudi iz Anatóta bom privedel zlo, celó leto njihovega obiskanja.‹«
Copyright information for
SloKJV