Job 24
24. Poglavje
1Zakaj, videč, da časi niso skriti pred Vsemogočnim, tisti, ki ga ne poznajo, vidijo njegove dni? 2Nekateri odstranjujejo mejnike, a na silo odvedejo trope in se ▼▼se…: hebr. jih pasejo.
hranijo z njimi. 3Odvedli so osla osirotelemu, vdovinega vola so vzeli za jamstvo. 4Pomoči potrebnega odvrnejo iz poti. Revni na zemlji se skupaj skrivajo. 5Glej, kakor divji osli v puščavi gredo naprej k svojemu delu; ob zori se dvigajo za plenom. Divjina zanje in za njihove otroke obrodi hrano. 6Žanjejo vsak svoje žito ▼▼žito: hebr. mešano žito, ali, mešanica ovsa in ječmena.
na polju, in zbirajo ▼▼zbirajo…: hebr. zlobni zbirajo trgatev.
trgatev zlobnih. 7Nagim povzročajo, da prenočujejo brez oblačil, da v mrazu nimajo nobenega pokrivala. 8Mokri so od nalivov z gora in se oklepajo skale v želji po zatočišču. 9Siroto trgajo od prsi in jemljejo jamstvo revnemu. 10Povzročajo mu, da hodi nag, brez obleke in jemljejo snop pred lačnim, 11ki dela olje znotraj njihovih zidov in mendra njihove vinske stiskalnice in trpi žejo. 12Iz mesta stokajo ljudje in duša ranjenega vpije, vendar Bog nanje ne polaga nespametnosti. 13 Oni so izmed tistih, ki se upirajo svetlobi. Ne poznajo njenih poti niti ne ostajajo na njenih stezah. 14Morilec vstaja s svetlobo, ubija uboge in pomoči potrebne in v noči je kakor tat. 15Tudi oko zakonolomca čaka na mrak, rekoč: ›Nobeno oko me ne bo videlo‹ in skriva ▼▼skriva…: hebr. naravna svoj obraz na skrivno.
svoj obraz. 16V temi kopljejo skozi hiše, ki so si jih označili podnevi; oni ne poznajo svetlobe. 17Kajti jutro jim je celo kakor senca smrti. Če jih kdo prepozna, so v strahotah smrtne sence. 18 Nagel je kakor vode. Njihov delež je preklet na zemlji. Ne gleda poti v vinograde. 19Suša in vročina použijeta ▼▼použijeta: hebr. nasilno vzameta.
snežne vode; tako grob ▼▼[grob: podzemlje; hebr. Šeol.]
tiste, ki so grešili. 20Maternica ga bo pozabila, ličinka se bo medéno hranila na njem. Ne bo se ga več spominjalo in zlobnost bo zlomljena kakor drevo. 21Z jalovo, ki ne rojeva, postopa hudobno in ne dela dobrega vdovi. 22§ S svojo močjo priteguje tudi mogočne. On vstaja in noben ▼▼noben…: ali, ne zaupa svojemu lastnemu življenju.
človek ni prepričan v življenje. 23Čeprav mu je dano, da bi bil na varnem, kjer počiva, so vendar njegove oči na njihovih poteh. 24Povišani so za malo časa, toda izginejo ▼▼izginejo: hebr. ni jih.
in so ponižani. Vzeti ▼▼Vzeti: hebr. Zaprti.
so iz poti kakor vsi drugi in odsekani kakor vrhovi žitnega klasja. 25Če ne bi bilo to sedaj tako, kdo me bo naredil za lažnivca in moj govor naredil brez vrednosti?«
Copyright information for
SloKJV