Nehemiah 2:1-8

1Pripetilo se je v mesecu nisánu, v dvanajstem
[Okoli leta 445 pred Kristusom.]
letu kralja Artakserksa, da je bilo pred njim vino. Vzel sem vino in ga izročil kralju. Torej poprej v njegovi prisotnosti nisem bil žalosten.
2Zato mi je kralj rekel: „Zakaj je tvoje obličje žalostno, ker vidim da nisi bolan? To ni nič drugega, kakor bridkost srca.“ Potem sem bil zelo boleče prestrašen 3in rekel kralju: „Naj kralj živi na veke. Zakaj naj bi moje obličje ne bilo žalostno, ko [pa] mesto, kraj mavzolejev mojih očetov, leži opustošeno in so njegova velika vrata použita z ognjem?“ 4Potem mi je kralj odgovoril: „Za kaj delaš zahtevo?“ Tako sem molil k Bogu nebes. 5Kralju sem rekel: „Če kralju ugaja in je tvoj služabnik našel naklonjenost v tvojem pogledu, da bi me hotel poslati v Judejo, v mesto mavzolejev mojih očetov, da ga lahko zgradim.“ 6Kralj mi je rekel (tudi kraljica
kraljica: hebr. žena.
je sedela ob njem): „Kako dolgo bo trajalo tvoje potovanje? In kdaj se boš vrnil?“ Tako je kralju ugajalo, da me pošlje, in določil sem mu čas.
7Poleg tega sem kralju rekel: „Če to ugaja kralju, naj mi bodo dana pisma, za voditelje preko reke, da me lahko pošljejo preko, dokler ne pridem v Judejo, 8in pismo Asáfu, čuvaju kraljevega gozda, da mi bo lahko dal les, da naredim bruna za velika vrata palače, ki so spadala k hiši in za mestno obzidje in za hišo, v katero bom vstopil.“ In kralj mi je zagotovil, glede na dobro roko mojega Boga nad menoj.
Copyright information for SloKJV