Rom 14 | SloKJV | STEP | Tistega, ki je v veri slaboten, sprejmite, toda ne k dvomljivim pričkanjem.

Romans 14

14. Poglavje

1 Tistega, ki je v veri slaboten, sprejmite, toda ne k ^{▼▼k…: ali, sodite njegovih dvomljivih misli.} dvomljivim pričkanjem. 2 Kajti nekdo veruje, da lahko jé vse stvari; drug, ki je šibek, jé zelišča. 3 Naj tisti, ki jé, ne prezira tistega, ki ne jé; in kdor ne jé, naj ne sodi tistega, ki jé; kajti Bog ga je sprejel. 4 Kdo si ti, da sodiš služabnika drugega moža? Svojemu lastnemu gospodarju stoji ali pade. Da, obdržan bo pokonci; kajti Bog ga je zmožen postaviti pokonci. 5 Neki človek čisla neki dan nad drugim, drugi čisla vsak dan enako. Naj bo vsak v svojem lastnem mišljenju popolnoma prepričan. ^{▼▼prepričan: ali, samozavesten.} 6 § Kdor upošteva dan, ga upošteva ^{▼▼upošteva: ali, spoštuje.} za Gospoda; kdor pa dneva ne upošteva, ga ne upošteva Gospodu. Kdor jé, jé za Gospoda, kajti zahvale daje Bogu; kdor pa ne jé, ne jé Gospodu in zahvalo daje Bogu. 7 Kajti nihče izmed nas ne živi zase in noben človek ne umira zase. 8 Kajti če živimo, živimo za Gospoda; in če umremo, umremo za Gospoda; če torej živimo ali umremo, smo Gospodovi. 9 § Kajti zato je Kristus tako umrl kakor vstal in oživel, da bi bil lahko Gospod tako mrtvih kakor živih. 10 § Toda zakaj ^d sodiš svojega brata? Ali zakaj zasmehuješ svojega brata? Kajti vsi bomo stali pred Kristusovim sodnim stolom. 11 Kajti pisano je: ^e ‚Kakor jaz živim, govori Gospod, bo vsako koleno pokleknilo k meni in vsak jezik bo priznal Boga.‘ 12 Tako bo potem vsak izmed nas Bogu dal obračun o sebi. 13 Torej ne sodimo več drug drugega, temveč raje sodimo to, da noben človek ne postavi kamna spotike ali priložnosti da pade, na pot svojega brata. 14 Vem in po Gospodu Jezusu sem pregovorjen, da ni nič sámo po sebi nečisto; ^{▼▼nečisto: gr. oskrunjeno.} toda temu, ki smatra da je karkoli nečisto, je to zanj nečisto. ^{▼▼nečisto: gr. oskrunjeno.} 15 Toda če je tvoj brat užaloščen s tvojo jedjo, torej ne živiš v ljubezni. ^{▼▼v ljubezni: gr. glede na dobrodelnost.
,} ⁱ S svojo jedjo ne uničuj tega, za kogar je Kristus umrl. 16 Naj se potem o vašem dobrem ne govori zlo, 17 kajti Božje kraljestvo ni hrana in pijača, temveč pravičnost in mir in radost v Svetem Duhu. 18 Kajti kdor v teh stvareh služi Kristusu, je sprejemljiv za Boga in potrjen od ljudi. 19 Prizadevajmo si torej za stvari, ki delajo za mir in za stvari, s katerimi lahko eden izgrajuje drugega. 20 Zaradi hrane ne uničuj Božjega dela. Vse ^j stvari so zares čiste; toda zlo je za tistega človeka, ki jé s spotiko. 21 Dobro je ne jesti ^k mesa niti piti vina niti katerekoli stvari, s čemer se tvoj brat spotika ali je užaljen ali je postal slaboten. 22 Imaš vero? Imej jo zase pred Bogom. Srečen je kdor sebe ne obsoja v tej stvari, katero on dopušča. 23 Kdor pa dvomi, ^{▼▼dvomi: ali, zaznava in dela razliko med jedmi.} je obsojen ^{▼▼obsojen: zavezan h kazni.} če jé, ker ne jé iz vere; kajti karkoli ni iz vere, je greh.