Psa 44 | SloStritar | STEP | Načelniku godbe med nasledniki Koretovimi; ukovita.

‏ Psalms 44

Psalm 44

1 Načelniku godbe med nasledniki Koretovimi; ukovita. 2 0 Bog, z ušesi svojimi smo slišali, očetje naši so nam pravili, káko delo si storil o njih časih, časih nekdanjih. 3 Z roko svojo si izgnal narode in naselil njé: pokoril si ljudstva in razširil njé. 4 Niso namreč z mečem svojim dobili dežele v oblast, in njih dlan ni jim dala blaginje; nego desnica tvoja in dlan tvoja in obličja tvojega luč; ker blagovoljen si jim bil. 5 Ti sam si kralj moj, o Bog; pošlji vsakoršno blaginjo Jakobu. 6 S teboj bodemo z rogom udarili sovražnike svoje; z imenom tvojim bodemo pogazili njé, ki se spenjajo v nas. 7 Ker na lok svoj se ne zanašam, in meč moj ne bode me rešil. 8 Ko nas bodeš otél neprijateljev naših, in osramotil sovražnike naše, 9 Hvalili bodemo ves dan Boga, ime tvoje bodemo slavili vekomaj. 10 In vendar si nas zavrgel in onečastil, ker nisi hodil z našimi vojskami. 11 Storil si, da smo se umaknili sovražniku, in neprijatelji naši si plenijo. 12 Predal si nas kakor drobnico za hrano, in med ljudstva si nas razkropil. 13 Prodal si ljudstvo svoje za malo, in povišal nisi cene njegove. 14 Izpostavil si nas v sramoto sosedom našim, v zasramovanje in zasmehovanje njim, ki nas obdajajo. 15 Za pregovor si nas postavil ljudstvom, v majanje z glavo med narodi. 16 Ves dan mi je nečast moja pred očmi, in obličja mojega sramota me pokriva; 17 Zaradi glasú zasramovalca in preklinjalca; zaradi sovražnika in maščevalca. 18 Vse to nas je zadelo, in vendar te ne zabimo; in lažnjivo se ne vedemo zoper zavezo tvojo. 19 Ne odmika se srce naše, in stopinja naša ne zavija v stran od steze tvoje: 20 Če tudi si nas potrl v kraj sômov in pokril nas z mrtvaško senco. 21 Ako bi bili pozabili imena Boga našega, ali razpeli roke svoje proti bogu mogočnemu tujemu, 22 Ali bi ne bil Bog tega preiskal? Ker on pozná srca skrivnosti. 23 Ali zavoljo tebe nas pobijajo vsak dan; cenijo nas kakor drobnico za klanje. 24 Zbúdi se, zakaj bi spal, Gospod? vstani, ne zametaj nas na večno. 25 Zakaj bi skrival obličje svoje, pozabljal nadloge naše in stiske naše? 26 Ker v prah je ponižano življenje naše, tál se tišči trebuh naš. 27 Vstani na pomoč nam, in reši nas zavoljo milosti svoje.