‏ Mark 10

Vprašanje o ločitvi zakona

(Matej 19,1-9)

1Potem je Jezus krenil iz Kafarnauma proti Judeji in v kraje vzhodno od Jordana. Kot povsod drugje, so tudi tukaj ljudje vreli skupaj. On pa jim je govoril o Božjem kraljestvu, kot je bila njegova navada. 2Tudi nekaj farizejev je prišlo k njemu. Spet so mu hoteli nastaviti past, zato so ga vprašali: “Kako gledaš na ločitev zakona? Ali se sme mož ločiti od svoje žene?” 3Jezus jih je vprašal: “Kaj je predpisal Mojzes v zakonu?” 4Takole so odgovorili: “Mojzes je rekel: ‘Če se kdo hoče ločiti od svoje žene, naj ji da potrdilo o ločitvi.’ ” ▼

▼5. Mojzesova 24,1.

5Jezus je pripomnil: “To vam je bilo dopuščeno zaradi hudobnosti in trdosrčnosti. 6Bog pa je v začetku ustvaril človeka kot moža in ženo. Njegova volja je, da ostaneta skupaj do konca življenja. 7‘Zato bo mož zapustil svojega očeta in mater in bo živel s svojo ženo. 8Poslej bosta ta dva eno.’ Torej nista več dva posameznika, temveč sta kot ena oseba. ▼

▼1. Mojzesova 2,24.

9Kar je torej Bog združil, ne sme človek ločiti.” 10V hiši so učenci želeli slišati še več o tem. 11Jezus jim je rekel: “Če se mož loči od žene, da bi se poročil z drugo, je to zakonolomstvo. 12Tudi žena je kriva zakonolomstva, če se loči od svojega moža in se ponovno poroči.”

Komu je odprto Božje kraljestvo?

(Matej 19,13-15; Luka 18,15-17)

13Nekaj mater je privedlo k Jezusu svoje otroke, da bi jih blagoslovil. Učenci pa so jih hoteli odgnati. 14Ko je Jezus to videl, je ogorčeno dejal: “Pustite otroke, naj pridejo k meni! Ne odganjajte jih. Božje kraljestvo je namreč pripravljeno prav za ljudi, ki so kot otroci. 15Ali vam še vedno ni jasno: kdor ne pride k Bogu poln zaupanja kakor otrok, zanj ostaja Božje kraljestvo nedostopno.” 16Potem je vzel otroke v naročje, položil nanje roke in jih blagoslovil.

Bogataši in Božje kraljestvo

(Matej 19,16-30; Luka 18,18-30)

17Ko je Jezus želel kreniti dalje, je pritekel k njemu mladenič, padel pred njim na kolena in vprašal: “kaj moram storiti, da bi podedoval večno življenje?” 18Jezus je odvrnil: “Zakaj me imenuješ dobrega? Samo eden je, ki je dober in to je Bog. 19Njegove zapovedi poznaš: ‘Ne ubijaj! Ne prešuštvuj! Ne kradi! Ne obrekuj! Ne goljufaj! Spoštuj očeta in mater!’ ”

20“Učitelj!” je odgovoril mladenič, “teh zapovedi sem se držal že kot otrok.” 21Jezus ga je pogledal poln ljubezni: “Še eno ti manjka: prodaj vse, kar imaš in daj denar ubogim. Tako si boš pridobil bogastvo v nebesih, ki ga več ne boš mogel izgubiti. Potem pa pridi in hodi z menoj!” 22To je mladeniča neprijetno prizadelo. Žalosten je odšel svojo pot, kajti bil je zelo bogat.

23Svojim učencem je nato Jezus povedal: “Kako težko pride bogat človek v nebeško kraljestvo!” 24Videl je, kako začudeni so bili učenci zaradi teh besed. Zato je jasno ponovil: “Ljudem z velikim imetjem je skoraj nemogoče doseči ta cilj. 25Laže je vdeti debelo vrv v uho igle, kot bogatašu priti v Božje kraljestvo.” 26Učenci so se še bolj prestrašili in so vprašali: “Kdo se pravzaprav potem more rešiti?” 27Jezus jih je resno pogledal: “Ljudem je to nemogoče, Bogu pa je vse mogoče!” 28Peter je razburjeno vprašal: “Kako pa je z nami? Mi smo zapustili vse in smo se pridružili tebi!” 29Jezus je odgovoril: “Tole si zapomnite: Vsak kdor je zapustil hišo, brate, sestre, starše, otroke ali svoje imetje, da bi se pridružil meni in ponesel radostno novico ljudem, 30tisti bo že tukaj dobil stotero povračilo: stanovanje, brate in sestre, starše, otroke in vse, kar mu je potrebno za življenje. Vse to bo imel tukaj na zemlji – čeprav bo združeno s preganjanjem – v prihodnjem svetu pa bo dobil še večno življenje. 31Mnogi, ki so zdaj zelo pomembni, bodo tedaj povsem nepomembni. Drugi pa, ki so zdaj zadnji, bodo prišli med prve.”

Jezus govori tretjič o svoji smrti

(Matej 20,17-19; Luka 18,31-34)

32Na poti proti Jeruzalemu je šel Jezus pred svojimi učenci. Prestrašeni in zaskrbljeni so stopali za njim. Spotoma jim je Jezus na osamljenem kraju spet govoril o tem, kaj ga čaka. 33“Zdaj gremo v Jeruzalem. Tam bodo Sina človekovega izročili velikim duhovnikom in verskim učiteljem. Obsodili ga bodo na smrt in potem ga bodo prepustili Rimljanom. 34Ti ga bodo zasmehovali, pljuvali, bičali in križali. Čez tri dni pa bo vstal od mrtvih.”

Borba za najboljše položaje

(Matej 20,20-28; Luka 22,24-27)

35Jakob in Janez, Zebedejeva sinova, sta prišla k Jezusu in mu rekla: “Gospod, ali nama lahko izpolniš željo?” 36“Kaj želita?” ju je vprašal Jezus? 37“V tvojem kraljestvu bi rada sedela na prestolu poleg tebe, eden na levi, drugi na desni strani.” 38“Ne vesta, kaj zahtevata,” jima je odgovoril Jezus. “Ali lahko preneseta vse to trpljenje, ki čaka mene? Ali lahko darujeta svoje življenje, kot bom to storil jaz?” ▼

▼V izvirniku: Moreta li piti kelih, ki ga pijem jaz in se krstiti s krstom, s katerim se jaz krstim?

39“Da, lahko storiva to!” sta odgovorila brez obotavljanja. “Sicer bosta res morala trpeti in žrtvovati življenje,” jima je odgovoril Jezus. 40“Jaz pa kljub temu ne morem določiti, kdo bo sedel na moji desni ali na levi strani. To je Bog že določil.” 41Ko so drugi učenci slišali Janezovo in Jakobovo željo, so se jezili. 42Potem je Jezus poklical vse k sebi: “Dobro veste,” je dejal, “kako vladarji na tem svetu stiskajo ljudstva. Kdor ima oblast, le-to brezobzirno uporablja. 43Toda pri vas nikakor ne sme biti tako. Kdor hoče biti pomemben v Božjih očeh, naj služi vsem, 44in kdor hoče biti prvi, naj se vsem podredi. 45Tudi Sin človekov ni prišel, da bi mu služili, ampak da bi služil in da bi s svojim življenjem mnoge osvobodil izpod oblasti hudobnega.”

Slepi je ozdravljen in se pridruži Jezusu

(Matej 20,29-34; Luka 18,35-43)

46Potem so prišli Jezus in njegovi učenci v Jeriho. Ko so hoteli zapustiti mesto, je šla za njimi množica ljudi. Ob poti je sedel slepi človek in je prosjačil. To je bil Bartimaj, Timajev sin. 47Ko je slišal, da je Jezus iz Nazareta šel mimo, je začel glasno vpiti: “Jezus, Davidov sin, usmili se me!” 48“Molči!” so ljudje jezno vpili nanj. On pa je kričal samo še glasneje in vedno znova: “Davidov sin, usmili se me!” 49Jezus se je ustavil: “Pokličite ga sem!” Nekaj ljudi je teklo k slepemu in mu dejalo: “Uspelo ti je! Pridi, Jezus te kliče.” 50Razburjen je pustil plašč, skočil na noge in prišel k Jezusu. 51“Zakaj si me klical?” ga je vprašal Jezus. “Gospod, rad bi videl!” 52Nato je Jezus odvrnil: “Pojdi! Tvoja vera te je ozdravila!” Slepi je spregledal in krenil za Jezusom.